Spoštovani!
Prosila bi za pomoč, ker sem obupana. Imam sina in hči, ki je stara 19 let. Sin je mlajši. Z bivšim možem sem zaradi varanja odseljena 7 let. Zdej živi s to mlajše partnerko, ki jo ima 10 let. Hčer gre k njemu, vendar z njo baje ne govori nikoli, je bolj pri babici in tudi spi tam v sp.stanovanju pri starih starših. O tem z mano niti noče govoriti. Drugače sta otroka lepo vzgojena in pridna v šoli. Hči je zlata maturantka in je sedaj študentka 1.letnika in tudi uspešna. Opažam, da do mene ni več spoštljiva, me izkorišča v mater.dobrinah in v gospodinjstvu. Pomaga mi skoraj nič, ko kaj rečem, pravi da je vedno vse narobe, izgubila se je komunikacija in stik. Pogosto me ignorira, niti pozdravi ne, ne pogleda…kot da je ves čas slabe volje, ona pa pravi, da jaz skoz rečem, da je vse narobe, ko želim govoriti z njo. Nekako se ne znajdem v postopanju, sem pa čustvena oseba, bojim se, da bi mi kaj zamerila za dlje časa, nočem pa ji kar naprej streči, ona pa me izkorišča. Niti rožice za 8.marec recimo mi ni prinesla,…kot nalašč, ker ve, da me prizadane. Jaz pa vem da strežem preveč in gledam na vse, to imam namen spremeniti, pa mogoče nisem dovolj odločna. To se dogaja nekje 1,5 leta, vendar se stopnjuje. Tudi na dopust hodimo 2 leti po njenih predlogih, da je tam z družbo in se ji prilagajamo. Lani smo tudi spremenili lokacijo po njeni želji, na koncu pa z nama v 2.delu niti šla ni. Letos bi šla s sinom sama, kot nama paše, saj sem se počutila izkoriščeno, da se njej ugodi. Zdej gre lahko sama z družbo, kot tudi že lani. Napetosti na dopustu bo manj. Doma tudi čutimo napetost in neprijetno vzdušje. Prosim za nasvet. Hvala

Spoštovana,

pravijo, da se v vsakem problemu skriva že tudi rešitev, in ta občutek sem vsekakor dobila ob branju vašega pisma. Rešitev ste nakazali recimo v stavku »bojim se, da bi mi kaj zamerila za dlje časa, nočem pa ji kar naprej streči, ona pa me izkorišča«. Ste v dilemi, ki jo doživljate zelo boleče, z veliko žalosti, strahu, ponižanja, počasi pa se vam prebuja že tudi jeza. S hčerko bi radi imeli ljubeč in topel odnos, zdi pa se vam, da res ne pričakujete preveč, če ob vsem, kar zanjo delate, želite njeno pomoč v gospodinjstvu in kdaj pa kdaj drobno pozornost, na primer za dan žena.

Vendar vam hči, namesto da bi vam dala nekaj, kar imate od nje vso pravico pričakovati, daje nekaj, kar je v resnici veliko več. S svojim nespoštljivim, arogantnim vedenjem vas »nagovarja«, vas dobesedno »kliče«, da storite nekaj, česar doslej niste bili navajeni. Nekaj, kar ste dobro opisali z besedami »nekako se ne znajdem v postopanju«, torej nekaj, kar vam je neznano, kar je tvegano. Res ne veste, ali je ne boste s spremembo vedenja odvrnili od sebe, vendar kakršne so stvari zdaj, nimate kaj izgubiti.

Skratka, začnite ji postavljati meje. Brez čustvenih izbruhov, čisto mirno, v smislu: »Če ti ne prispevaš v gospodinjstvu, je NARAVNA POSLEDICA tvojega vedenja (in ne moje kaznovanje ali maščevanje) ta, da ti jaz ne bom stregla« (prala, kuhala, likala, karkoli pač zanjo delate). (Vaša hči je očitno sposobno in visoko funkcionalno dekle, zato ji ne bo hudega.) Zakaj naj bi to storili? Prvič zato, ker vaša hči HREPENI po materi, ki bi bila odločna, ki bi se postavila zase, predvsem pa NE BI BILA ŽRTEV. S svojim vedenjem vas izziva – na zelo boleč način sicer, najstniki so v tem mojstri – kot da bi vas spraševala: »Pa mama, kdaj boš že reagirala? Kako grozno se moram še obnašati, da boš nehala biti moj predpražnik?« Hčerke morajo imeti matere, na katere so zaradi njihove drže lahko ponosne. In drugič zato, ker bo za vas ta lekcija dolgoročno izjemno blagodejna. Ne le v odnosu s hčerko. Ne vem, koliko se še vedno počutite žrtev prevare bivšega moža. Ne vem, koliko si dovolite, da bi vas ljudje resnično spoštovali. Ne vem, koliko ste si v življenju dovolili postaviti se zase, uveljaviti svoje mnenje. Zdaj vam hčerka »ponuja« priložnost, da se tega naučite.

Mogoče vam pride prav tudi moje pisanje https://med.over.net/clanek/ob-dnevu-zensk-mit-materinstva/ in https://med.over.net/clanek/me-same-investicija-ki-se-nam-bo-najbolje-obrestovala/ na Med.Over.Netu, kaj več pa najdete tudi na moji spletni strani: http://www.janalavtizar.com/objave/

Srečno in lep pozdrav,