Forum: Partnerska in družinska posvetovalnica

Strokovna pomoč družinam, partnerjem in posameznikom v osebnih stiskah in težavah v odnosih ter staršem pri vzgoji otrok.

2 osebnosti partnerja- iskren super- zafrkne vse ljudi brez vesti z užitkom-kaj mislite vi?!

Odgovori Nova tema
Default avatar nevemnevem 27 Jul 2017 17:18

Imam partnerja skupaj sva nekaj let. Ima dve osebnosti oz. tako jaz gledam, super človek, faca, šaljivec, ampak ima eno napako.
Zelo rad si je sposojal denar preden sem ga spoznala, in precej ljudi se ga boji, noben mu ne upa nič rečt. Vem pa sem izvedela da se govori marsikaj.
Pred letom dni je si sposodu denar od nekih ljudi male zneske, celo od mojih prijateljev in oni vejo da jaz nisem vedla.
Problem je v tem, da ni imel sploh namena vrnit. Njemu je to normalno. Zelo rad zafrkne prijateljsva. Spoznamo super človeka in si zaupamo res ful uredu.
Potem pa ponavadi je tako da ta prijatelj ima uspešno kariero in neki zagusti, pa ga nekako prepriča pomagaj mi. ipd... in potem pa reče kao kaj je njemu teh par evrov če ma npr. 10 000 e plače. jaz to izvem na skrivaj in ne ve da vem.
Zadnjič je vprašal prijatelja res smo meli krizo in vedla sem namen. prijatu je reku ne posojam ker nočem zgubit prijatelstva. in zdaj partner noče več stikov met z njim, ker je užaljen, ker kakšen prijatelj je to ki ima - pa ti ne pomaga. Zdaj jaz sem v kontaktu več al manj z prijateljem, in pač ko bi se npr. dobili na pijački za klepet, moj noče it.. in jaz nevem kako naj povem prijatelju zakaj ne gremo ipd.
Zdaj me moste obsojal kaj počnem še z njim. Ampak sem še mlada in vse kar sem imela sem dala v skupno stanovanje ipd. In tisti drugi človek ki je- druga osebnost pa je kul.

Kaj bi vi naredili?
se opravičujem za napake- ampak sem ful pod stresom ko pišem tole...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar JernejaDimecBratina 4 Avg 2017 15:45

Spoštovana nevemnevem,

res niste v prijetni situaciji. Soočanje z resnico je lahko zelo kruto in po eni strani razumem, da je lažje živeti, če si je ne priznamo. Morda slutite kakšen bo odgovor, ki pa ga v bistvu ne bi želeli vedeti, saj resnica in dejstva slej ali prej zahtevajo udejanjanje sprememb To pa ni najlažje, saj je lahko strah zelo močan zaviralni faktor.

Začela bi s koncem in vas spodbujam, da si skušate zelo iskreno najti odgovor – zaradi česa ste bili pod stresom, ko ste pisali tole pismo?

Vas je strah resnice* Kaj če je vse to res? Če vaša predvidevanja v naslovu držijo?
Sicer ste se v boleča in kruta dejstva že prepričali pri prijateljih in to nekako sprejeli. Zdaj veste. In ne morete več reči, da tega ni. Težava pa nastane pri vprašanju kaj vse to pomeni za vas??

Če je do drugih prijazen dokler ima od tega koristi in dokler tulijo v njegov rog, pa se situacija drastično spremeni, če mu kdo ne ustreže oz. ne naredi tako kot si je zamislil sam. Takrat postane besen, jezen, užaljen, prizadet, lahko tudi nesramen in nasilen In prekine stik… Že samo s temi dejstvi je težko živeti ob takem človeku. Tu bi lahko govorili o psihičnem nasilju, (ne)odgovornosti za izražanje svojih čustvenih stanj in (ne)odraslem vedenju in še o marsičem...Stvari se po vaših opisih pri partnerju stopnjujejo še z manipulacijami, zavajanjem in izkoriščanjem drugih ter očitnih zlorabah zaupanja in pravega goljufanja s sposojanjem denarja brez vračila, kar pa je kaznivo dejanje.

Ne vem kako neprijetno (zadrega, sram?) se vi počutite ob teh opeharjenih prijateljih, ker gre za vašega partnerja in s tem posredno tudi za vas? Ne le, da imate »težavo« z iskanjem izgovorov in opravičil zakaj partner noče na pijačo še težje je soočenje s tem kaj vse to pomeni- v smislu s soočenjem s kakšnim partnerjem živite, je do vas tudi takšen, zakaj je sposojanje potrebno..., in bistveno vprašanje – kdo in kdaj bo vse te dolgove poravnal? Če jih ne bo on? Jih boste vi? Če se bodo »prijatelji« naveličali »posojati« in ne bodo šli večkrat na led? Bo iskal vedno nove žrtve? Če bi vi šli s prijatelji sami na kavo in partner s tem ne bo zadovoljen- se mu boste lagali, bo nasilen…??? Če bi/bodo prijatelji prijavili goljufijo?... Tu je le nekaj vprašanj, ki se začnejo porajati...

Skrbi me tudi, da ni v ozadju kakšna vrsta zasvojenosti. To ni nujno alkohol, droge ali igre na srečo, zasvojenost je v (neodgovornem) načinu obnašanja, ravnanja…

Verjamem, da se vse tole sliši zelo kruto in da je partner tudi dober, prijazen in ne vem kakšen še, da vam je privlačen in ste se odločili za vlaganje v skupno stanovanje. Vprašanje je koliko so ti »moteči dejavniki« doslej že izraziti in kaj pretehta ter kako se bodo stopnjevali v prihodnosti. Predlagam, da razmislite kaj ste pripravljeni narediti, če partner ne vidi problema v sebi in se ni pripravljen spremeniti ter kaj ste pripravljeni narediti zase, za soočenje z resnico in s sabo. Na vašem mestu bi si za začetek poiskala dobrega psihoterapevta in se začela zelo zanimati za vse, kar se tiče odnosov, nasilja, zasvojenosti, psihologije, psihopatologije, osebnostne rasti ipd.

Kar bi rada še izpostavila in se mi zdi zelo dobro je, da se sprašujete o etičnosti in moralnosti določenih dejanj. Nekaj besed v vašem pismu sem zamenjala s spoštljivejšimi.

Vse dobro vam želim in vas lepo pozdravljam.

Jerneja Dimec Bratina,
spec.zakonske in družinske terapije,
zakonska in družinska terapevtka

NOVO UPANJE,
individualne,zakonske in družinske terapije in izobraževanje,
Goriška cesta 17
5270 Ajdovščina
030/235 117
[email protected]
www.novoupanje.si
Facebook: https://www.facebook.com/terapije.novo.upanje/

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Ilonina 4 Avg 2017 19:32

Pozdravljena,

to, da si še mlada, je plus (čeprav seveda ni nikoli prepozno, tudi petdesetletne in še starejše ženske se odločijo, zberejo pogum in izpeljejo spremembo, ki jih vodi iz pekla). Če si dosti vložila v stanovanje, bi verjetno res težko - le preko sodišča - izterjala svoje, če greš - to sklepam le po tvojem opisu partnerja. Toda - z leti boš vložila še več. Pa ne le finančno, materialno. Ampak čustveno! Duševno. In "energijsko". In to v nekaj, kar je obsojeno na propad. Tudi če se povsem prilagodiš njegovemu načinu razmišljanja, njegovim vrednotam; tako zatreš sebe, svoje dostojanstvo in poštenje, in skupaj z njim propadaš in seveda tvegaš tudi čisto formalne sankcije.

To sem mogoče zelo naravnost in "grobo" zapisala. Ni pa vse črno-belo. Obstaja razlog, zakaj je partner tak, kot je. Verjetno je razlog v tem, kar omenja že terapevtka. Take "dvojne osebnosti" so pogosto znak resnih duševnih motenj (ne zamenjuj jih z boleznimi, to radi počnemo in potem seveda vsak zakriči: "Nisem nor!" - sploh ne gre za to), recimo disociacije oz. disociativne osebnostne motnje, v ozadju je praviloma travma, praviloma iz otroštva. Te reči se dajo odkriti in nato (o)zdraviti - v psihoterapevtskem procesu. Mora pa biti človek na to pripravljen v smislu: 1. da se resnično zave, da ima nekakšen problem; 2. da ga resnično želi rešiti, izkoreniniti. Ti ga lahko le soočiš z zadevo in mu mirno razložiš, da v taki zvezi, kot je zdaj, ne moreš ostati, da pa si mu pripravljena (o)stati ob strani, če se loti raziskovanja svojega vedenja (da ne rečeš ravno "zdravljenja"). Sama ga spremenila ne boš. Spreminjamo lahko le sebe. In tudi za to je priložnost - skupaj z njim ali sama zase, če on odkloni.

Na spletu o tem veliko najdeš, odlični za razumevanje teh mehanizmov sta knjigi Sanje Rozman Umirjenost in Pogum.

Obstaja tudi možnost, da on "tega nima v sebi" (vesti itd.), da je sociopat/psihopat. Poguglaj o tem, je veliko napisanega. Za te ljudi je značilno, da so "sicer super". Žal je njihovo stanje neozdravljivo. Tako vsaj navajajo viri. Življenje s takim človekom je garantirana pot v pekel. Tudi tu na mon-u imaš nekaj takih zgodb. Preberi jih.

Nisi napisala, ali že imata otroke. To se - kot slab zgled - prenaša/se bo prenašalo tudi nanje. Skupaj z ostalim, kar žene partnerja k takim dejanjem.

Resnica je hudo boleča, a samo od trenutka, ko brez milosti ugrizneš v njeno grenkobo, lahko nadaljuješ življenje drugače, smiselno, tako, da ne boš vse življenje pod tovrstnim stresom. Povej partnerju, mirno, razumevajoče, a brez popuščanja, kaj ti misliš in čutiš ob njegovih dejanjih in kaj to zate pomeni; predlagaj mu, da se loti - ali skupaj lotita - reševanja zadeve s pomočjo psihoterapije. Če boš v sebi trdno odločena, da greš po pravi poti, da torej v skrajnem primeru stopiš z vajine skupne poti, bo to verjetno začutil. Takrat bo tudi zanj čas, da se sooči s sabo in dokončno določi svoje prioritete. Tudi take zgodbe najdeš tu - npr. da se je partner po mesecu, dveh, treh odločil, da njegova prioriteta ostane njegova zasvojenost (varanje, alkohol idr.). Zgodbe žensk, ki so to odločitev dojele - kaj to pomeni zanje, za družino - in dokončno odšle, so napisane s srečnim koncem. Ostale se berejo bolj kot srhljivke.

Srečno!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar bejž od psihopata 17 Avg 2017 10:02

Sicer so ti moje predhodnice že super odgovorile, pa naj še jaz povem moj primer, tako za bolj dojet.Podobni primeri, sicer ne čisto isti, ampak gre pa za podoben princip.
Tudi moja celo dva bivša, zelo super kot tvoj, poleg tega, da je bil eden še vedno zelo ustrežljiv ter prijazen in zato oba vsem super-to je po eni strani.Po drugi strani pa mi je iz ljubega miru in v miru navrgel občasno žaljivko kot, da to ni nič.Seveda je v takem stilu počel še druge stvari, tudi drugim, ko pa ni razumel zlepa, sem s časom znorela in mu povedala še zgrda podobne žaljivke, ampak dosegla nisem nič, ker je to njemu normalno stanje, ki ga je uporabljal od nekdaj.Drugi je pa tudi tako isto, pa še podobno izskoriščal ljudi, da so, z obljubo vsega mogočega, delali stvari zanj, plačal pa ni nikoli nikomur, še terjal jih je...seveda jaz tega takrat nisem vedela, bi pa morala odreagirati na njegove besede, ki so izražale življenjski stav, ki ga ima podobnega tvoj, kako je on pameten in drugi neumni ampak, ker sem pa takrat bila še od čustev zaslepljena in od vzorcev zastrupljena, zato še toliko bolj nisem slišala tistih besed in stavkov v katerih pa sta oba povedala kako vidita in spoštujeta druge, dokler jih nisem dobila tudi jaz po nosu.Seveda sem bila potem jaz v obeh primerih pošast, ki je imela, ko je bilo že zelo pozno zlorab dost, ampak to je že druga zgodba.Je bilo pa strašno naporno, saj je to zelo subtilna vrsta zlorab, zato je pa, vse do konca, ravno tako težko prepoznati, sploh danes, ko so takšne nepoštene prakse večini, že normalno stanje, ker gre po njihovo, celo za pamet in iznajdljivost, kar je dosti hujše, saj ne izgleda nič grdo (ni grdih besed, ni vpitja, ni udarce) ni direktno grdih fuzičnih dejanj, vsaj do tebe, bi se pa ta nepoštena praksa,z njegove stani, znala, v prihodnosti zgoditi tudi tebi, kot se je tudi meni.
Zato bejži kot te noge nesejo, preden bo prepozno in si boš lajf zavozila, pa ne glede na material, (ki si ga vložila, pomisli koliko bi vložila šele z leti, tudi in predvsem sebe, boš pač plačala neko dobro šolo, ki ti je lahko najboljša popotnica za srečno prihodnost, če jo boš le dovolj predelala. Zato ti iz srca svetujem, da tudi v primeru, da boš ostala, ustaviš vse konje, si vzameš čas zase in v miru po dolgem in počez preštudiraš situacijo).Pa tudi ne glede na to kako težko ti je trenutno.Sploh ti je pa lahko lažje, če še nimaš otrok kakšen zgled pa bi to bil otrokom, pa tudi, kako boš z leti takšnega človeka, ki ne spoštuje niti lastnih prijateljev, kar si, v prvi vrsti , tudi ti in nima nobenega dostojanstvati, sploh spoštovala.Spoštovanje je pa najpomembnejše.Skratka v bodoče sami problemi, ki so že sedaj postali tudi tvoji.
Upam, da si ne boš lagala in boš sposobna resnici pogledati v oči in se rešiš, preden izkušiš še na svoji koži in se tako grenko prepričaš še sama.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
Na vrh