Med.Over.Net

Partnerska in družinska posvetovalnica

Odgovarjajo: dr. Anica Koprivec Prepeluh, zakonska in družinska terapevtka • dr. Barbara Kutnar Novak, zakonska in družinska terapevtka • Edin Durakovic, kulturolog in doktorant ZDT • Jana Lavtizar, spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka • Jerneja Dimec Bratina, specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka • Melita Kramar, specialistka zakonske in družinske terapije • dr. Sabina Jurič Šenk, univ. dipl. psih. • mag. Uroš Drčić, specializant psihoterapije in transakcijski analitik svetovalec (TAC)

Strokovna pomoč družinam, partnerjem in posameznikom v osebnih stiskah in težavah v odnosih ter staršem pri vzgoji otrok.

dr. Anica Koprivec Prepeluh , zakonska in družinska terapevtka

Anica_K._Prepeluh

dr. Barbara Kutnar Novak , zakonska in družinska terapevtka

Barbara Novak

Edin Durakovic , kulturolog in doktorant ZDT

Edin Durakovic

Jana Lavtizar , spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka

JanaLavtizar

Jerneja Dimec Bratina , specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka

JernejaDimecBratina

Melita Kramar , specialistka zakonske in družinske terapije

Melita Kramar

dr. Sabina Jurič Šenk , univ. dipl. psih.

Sabina_JuricSenk

mag. Uroš Drčić , specializant psihoterapije in transakcijski analitik svetovalec (TAC)

Uroš Drčić

Je specializant psihoterapije in transakcijski analitik svetovalec (TAC). Je direktor zavoda Revita, center za svetovanje in izgorelost, kjer vodi prakso individualne, partnerske in skupinske psihoterapije ter psihosocialnega svetovanja. Skozi leta psihosocialnega dela je tudi na podlagi lastne izkušnje izgorelosti dal poseben poudarek pomoči osebam s težavami s prekomernim izčrpavanjem. Vodi tudi svetovalno skupino prav za osebe s takimi težavami. Znanja in veščine s področja psihoterapije je pridobil v okviru študija na Univerzi Sigmunda Freuda ter specialističnega študija psihoterapije transakcijske analize na Psihopolis inštitutu pod mentorstvom priznanega psihoterapevta Zorana Milivojevića, TSTA. Je član Mednarodne zveze za transakcijsko analizo (ITAA). Poleg privatne prakse je Uroš v preteklosti več let delal kot psihoterapevt v programu za psihosocialno rehabilitacijo zasvojenih s prepovedanimi drogami Društva Projekt Človek.

Pitje alkohola v partnerskem odnosu

Default avatar

Vendela

Živjo.
Moj partner je ločenec, 15 let starejši z dvema odraslima hčerama, ki so občasno pri nama. Partner je dober človek, deloven, me ima zelo rad, zanesljiv in se trudi, da nama bi odnos tekel. Vse dokler ni ura 6 zvečer in je na vrsti špricar. Vsak dan namreč popije vsaj pol litra vina (3-4 špricarje z radensko). Pravi, da on pa že ni alkoholik. Da to dela že 30 let?!?! Da so alkoholiki tisti, ki začnejo s pitjem alkohola že zjutraj in pijejo žgano pijačo. Vinček pa res še ni nikogar pokopal.
Nasilen ni nikoli. Nekoliko se mu le besede zatikajo, je prijazen in vesel pijanček...

Meni preseda njegov vonj po vinu in cigaretih.
Kaj menite, je to problem ali delam iz muhe slona?
Default avatar

JernejaDimecBratina

Spoštovana Vendela,

saj ste si že odgovorili. Obe veva, da tole pitje je problem in da ne pretiravate, čeprav se je zelo težko soočiti z resnico. Tako vam z napisanim kot njemu z dejstvom, da brez pijače ne more funkcionirati. On sicer išče izgovore in opravičila pred samim seboj in je z njimi skušal prepričati tudi vas, toda boleča resnica počasi prodira v vašo zavest. Kaj boste vi in kaj je pripravljen on storiti glede zasvojenosti je nekaj drugega. Kar se mi zdi bistveno pri definiciji, če to je problem, je to, da vam tako ni ok. Sicer ne bi napisali tega pisma. Torej za vas to je problem, tudi če za koga drugega to morda ne bi bil. Pomembno je prisluhniti sebi. Vaše telo vedno bolj prepoznava, da vas moti in odbija neprijeten vonj. Ob tem čutite odpor, jezo, prezir, morda celo gnus.

Četudi gre samo za vinček in ne za žgane pijače, četudi nekdo pije samo zvečer in ne že cel dan ali če nekateri pijejo alkohol samo za vikende in med tednom niti kapljice ali morda samo enkrat mesečno ali na par mesecev, vendar če gre za stalne, ponavljajoče se epizode…, gre za zasvojenost. Bistveno pri zasvojenosti je to, da nekdo nima nadzora nad tem, da bi lahko prenehal oz. se temu odpovedal ter da mu to škodi. Če si sam tega še ne prizna, imajo toliko večje težave in doživljajo mnogo jeze in prezira ob njem bližnji.

Domnevam, da bo on vse zanikal in se bo kot vsak alkoholik izogibal soočenju ter da nobeno vaše prepričevanje in dokazovanje ne bo pripeljalo nikamor. Če morate koga prepričati, je to sebe. Njega ni potrebno oz. je to »misija nemogoče«. Ko boste vi začeli verjeti sebi, boste ugotovili, da se sploh ni potrebno spuščati v debate in prepričevanja. Za vas je to dejstvo. Konec. Vprašanje, ki se zastavlja pa je, kaj boste storili s svojim odnosom do njega. Poleg razumljive čustvene navezanosti je bistveno kaj je za vas še sprejemljivo, do kdaj in pod kakšnimi pogoji. Ter predvsem kaj je on pripravljen narediti s sabo. S konkretnimi dejanji in najbolje s strokovno pomočjo.

Vse dobro vam želim. Srečno.
Jerneja Dimec Bratina,
spec.zakonske in družinske terapije,
zakonska in družinska terapevtka

NOVO UPANJE,
individualne,zakonske in družinske terapije in izobraževanje,
Goriška cesta 17
5270 Ajdovščina
030/235 117
[email protected]
www.novoupanje.si
Facebook: https://www.facebook.com/terapije.novo.upanje/
Default avatar

joze33

Odličen odgovor.

Tolikokrat se ženske sprašujete:
- ali samo jaz delam probleme?
- sem res preveč zahtevna?
- ali preveč pričakujem?
- kaj naj naredim, da se spremenim in sprejmem, da ....?

In seveda opravičujete, da drugače je on:
- odličen očka (... ko je trezen, prisoten in spočit)
- ni nasilen (... dela pa vse drugo kar mi gre na živce. In ali je to res standard, ko nekoga ocenjujemo?
Predstavljajte si oglas za iskanje stikov v katerem moški napiše: Sem 189cm, rjave oči, nenasilen. Bi vas to ogrelo?)
- je marljiv, priden in delaven (... ga ni nikoli doma, ter sem za vse sama)
- me ima rad (... ker še ni odšel??)

lp
Default avatar

Vendela

Hvala na odgovoru. Bo že držalo. Včeraj sva imela spet pogovor in seveda odgovor, da on pa že ve da ni alkoholik.
Default avatar

stemživela

Moj če je bil alkoholik v pravem pomenu besede. Bilo je preveč dni, ko je začel piti zjutraj in potem bil popolnoma neuporaben za družinske zadeve ali pomoč pri hiši. Živeti z nekom, ki pije je neznosno in nevzdržno. Oče ni bil nikoli in nikdar nasilen, ko je pil, bil je tako kot praviš ti, vesel pijanček. Bolj je bil nervozen in jezen, kadar je bil trezen. Nato so odkrili, da ima raka na črevesju (pri alkoholikih je to pogost pojav). Jemal je močne tablete in hodil na obsevanje pa še je vedno zraven vsega tega pil. Vedno je rekel ah saj eno pivo lahko (čeprav je bilo mnogo več in je mislil, da on zmore). En večer je tako dobil vročino in čisto slučajno šel na urgenco. Takrat so moji mami rekli, da bi tisti večer doma umrl, če ne bi prišel v bolnico. Pristal je na intenzivni negi in moral en mesec prebiti v bolnišnici priklopljen na aparate, ki so ga držali pri življenju. Samo iz vratu je imel napeljanih 7 cevi, eno pa še naravnost v želodec. Komaj sedaj je (upam, da tokrat za vedno) prenehal z uživanjem alkohola. Kot tvoj je trdil, da ni pijanec in da on lahko preneha s pitjem kadarkoli, čeprav nikoli ni. Dokler se ne bo sam odločil, da preneha mu ti ne moreš pomagati, še manj pa ti privoščim življenje z nekom, ki zna svoje negativne misli utišati samo z alkoholom. Od takšnega človeka nimaš popolnoma nič.