Pozdravljeni,

sem mamica 13 dnevnemu fantku. To je moj prvi otrok. Ravnokar sem na netu prebrala tale članek: https://rumina.si/zalovanje-za-izgubljenim-dojenjem/, ki lepo povzame vse moje trenutne občutke glede dojenja. Vse od poroda se namreč trudim z vzpostavitvijo dojenja, vendar neuspešno. Dojenje se mi je vedno zdelo nekaj samoumevnega, kmalu pa sem ugotovila, da temu ni tako.

V porodnišnici sem začela s pristavljanjem. Prihajale so različne sestre, vsaka mi je dala nekoliko drugačna navodila in me okregala, če sem delala po navodilih prejšnje. Ena je svetovala naj otrok sam spusti dojko, druga da ga prestavim na 15 minut, tretja da ga pa le lahko pustim na eni dojki do pol ure. Ena je komentirala, da se otrok doji predolgo, ko pa sem drugi sestri omenila, da je po eni uri dojenja še vedno nemiren, je rekla, da to pa ni tako dolgo, itd. Kmalu nisem več vedela, kaj sploh počnem. Otrok se je dojil zelo dolgo, potem je tudi dlje časa spal. Dalje so mi svetovali, da se ga tehta pred in po podoju, vendar mi nihce niti ni pojasnil, kaj naj bi te številke pomenile oz. kaj lahko naredim. Naslednji nasvet je bil, da otroku dodajo malo adaptiranega mleka, saj naj se ne bi dovolj redil oz. da naj ne bi dobil dovolj mleka pri meni ter da se z dolgim dojenjem samo še dodatno izčrpava in izgublja na teži. Priznam, da takrat sama še nisem situacije jemala resno, prijateljice so mi zatrjevale, da ‘itak vsem ‘težijo’ glede izgube teže in da ima itak večina žensk na začetku manj mleka’. Optimistično sem se le prepustila toku. Tretji dan so me v porodnišnici ponovno opomnili, da se otrok premalo redi, ampak da grem lahko domov in da naj ob dojenju dodajam še 30ml AM. Naj omenim še, da se je otrok rodil s težo 3.590g, odpustna je bila 3.360g.

Doma nas je nato obiskala patronažna sestra. Ravno takrat sem imela naval mleka, dojke so bile polne in boleče. Vendar je ob stisku iz vsake dojke pritekla le kakšna kapljica, kar naj bi spet kazalo na to, da mleko imam, ampak da ga otrok težko spravi ven. Patronažna mi je ob teh težavah svetovala, da naj si kupim črpalko in dojke zmasiram in nato mleko izčrpam oz. spravim ven ter tako vidim, koliko mleka sploh imam, prav tako pa naj otroku dajam 60ml AM. Zaradi pomanjkanja mleka mi je svetovala še jemanje grškega sena, s čemer sem takoj tudi začela. Na naslednjem obisku mi je svetovala, da naj dojenje začasno opustim in samo črpam, saj naj bi me vse naenkrat preveč izmučilo oz. da mi bo za dojenje, črpanje in še hranjenje po steklenički zmanjkalo časa. Kar je bilo tudi res. Kot omenjeno v članku se je cel dan vrtel samo še okrog dojenja, črpanja, hranjenja. Z dojenjem naj bi ponovno začela, ko se bo otrok zredil oz. dovolj okrepil, da bo lažje sesal. Na naslednjem obisku je bilo rečeno naj otroku zaradi nizke teže dajava 90ml.

V zadnjem tednu mi je ne glede na jemanje grškega sena in kasneje še lactil tablet uspelo iz leve dojke pri vsakem drugem črpanju izvleči cca. 20-30ml, iz desne pa komaj kaj, pri večini črpanj nisem uspela izvleči niti kaplje. Po masiranju dojk je sicer iz obeh mleko začelo samo od sebe kapljati, izčrpati ga pa nisem mogla tudi po veckratnih poskusih, spreminjanjem položaja, dodatnim masiranjem. Otroka sem še dvakrat pristavila po tem ko sem ga malo nahranila po steklenički, vendar ni videti, da bi tudi sam karkoli uspel izsesati. Če ga pristavim ko je lačen pa dojko zavrača.

Zdaj je kot rečeno 13. dan od poroda in počasi nad dojenjem obupujem. Včasih si želim, da bi ga enostavno opustila, zgolj zato, da bi se končno sprostila in začela uživati v teh prvih čarobnih dnevih z otrokom, saj me trenutno preveva zgolj žalost in jok ob vsakem novem neuspešnem črpanju in dejstvu, da že več dni ne vidim nobenega napredka ali spremembe. Ali lahko še upam na kakršnokoli izboljšanje ali naj dojenje opustim? Do kdaj naj vztrajam oz. poskušam vzpostaviti dojenje? Mi lahko z bolj poglobljeno obravnavo še pomaga svetovalka za dojenje?

Opravičujem se za dolgo objavo in zahvaljujem za odgovor, Ana

Vidim da ti dojenje ogromno pomeni, zato ti mogoce res svetujem da si poisces svetovalko in resita problem, vsak problem je resljiv, le s pravo resitvijo. Ze nekaj casa na socialnih omrezjih spremljam svetovalko za dojenje Urso Repnik, mogoce si ze slisala zanjo, mogoce ne. Kakor berem povratne informacije mamic, je se cisto vsako do sedaj resila. Na spletu sem ti izbrskala njeno telefonsko stevilko, poklici jo in se pogovorite: 051/224-345. Drugace pa izvaja tudi obiske na domu, ampak v trenutni situaciji to ni mogoce, mislim pa da ima tudi klice preko video kamere, tako da se lahko slisita in vidita v zivo.

Pozdravljena!

Glede na izzive, ki ste jih opisala, bi bilo res najboljše, da pokličete svetovalko za dojenje.

Mi je žal, da niste dobili ustrezne podpore in da dojenje ni to, kar ste pričakovala. Tako pogosto je, da ženske v poporodnem obdobju ne dobimo informacij, ki bi bile konsistentne, strokovne in individualno usmerjene glede na naš izziv.

Na strani http://www.dojenje.org lahko najdete seznam IBCLC svetovalk za dojenje. Če bi želela, lahko pišete tudi meni, pa bova videli kako vas lahko pri vaših izzivih podprem.

Vse dobro vam želim,

Poznana sta mi dva primera okoli dojenja.
En podoben vašemu in en, ko do 9.meseca dojiš bp.
Pri prvem sem po 3.tednih nehala.
Sin se je rodil s 4kg,sama sem dobila mleko komaj 4.dan (zato sem bila v bolnici 6dni). Glede na to, da imam vdrte bradavice, so mi že v porodni dali nastavke, ampak sestra na oddelku vrgla to vstran, da tega ne rabim in tako mi je že v štartu do krvi in razpok posesal še to malo, kaj sem imela od bradavic, mleka pa tako ni bilo.
4 dan dobim naval mleka, mi dajo še el.črpalko,načrpam 70ml. Prinesem mleko, da ga shranijo, se sestra dere na mene, zakaj ga ne dojim, a otrok že 3 dni na Am. Še zdaj se spomnim, da mu Am nisem upala v celoti dat in sem v strahu pred slabo voljo sester, flaško razdelila na 2 obroka. V glavnem. Domov je šel s 3770g. Ga podojim, čez 1 uro jok, dam flaško, spal 3 ure. Si probam izčrpa mleko, 10ml iz obeh, flaške spil 60ml na obrok (novorojenček). Nato je začel še polivat in po 3 rednih smo prešaltali samo na AR mleko. Če gre sedaj gledat njegovo knjigo spominov, bi lahko napisala še kar nekaj podrobnosti ampak bom izpostavila najpomembnejše. Hranil se je na 3 ure, ponoči spal. Zvečer zadnji obrok ob 22.h,spal do 9.h zjutraj. Manjše napredovanje v teži samo 1.mesec, v 6.mesecev že vse tako kot mora biti (8.6kg).
Pa da še vseeno opišem, kako izgleda ko gre. Dogovorila sem se z gospo, ki je včasih bila svetovalka za dojenje. Prišla v porodnišnico, pokazala kako se pravilno uporablja nastavek (ja, tudi tega mi niso pokazali pri prvem) in sva se polno dojili do 5.meseca,do 9.ega pa ko je hotela.
Prvi mesec se je dojila na 3 ure, ponoči 1dojenje, 2. mesec na 3 ure čez dan, ponoči spala. Nikoli nobenih problemov, bolečin, raztrgan in, mastitisov, edino to še moram poudarit (vsaj pri meni je bilo tako). Ponavadi vse pravijo, kako so shujšale z dojenjem. Jaz nisem. Če nisem jedla močne hrane, ja, tudi junkfood je bil vmes, ni bilo mleka. Tako da sem po 9.mesecih imela isto kilažo kot na dan poroda.

Tako da jaz se s tem na tvojem mestu sploh ne bi obremenjevala. Glavno je, da je otrok sit in da napreduje v razvoju.
Pa da še malo porušim “raziskave”…nedojen sin bil dosti bolj zdrav kot hči (lahko kar rečem 99%) Pa tudi v kilaži, sedaj ko sta večja..dojenka kar fejst nagnjena k debelosti,pubec štrigla od prvega leta.

Draga Ana, popolnoma razumem tvojo stisko!
Moja zgodba je podobna, od porodnišnice naprej, le da mi potem tudi patronažna ni bila v nikakršno pomoč, kvečjemu v breme.
Porod je bil super, hiter, brez protibolečinskih sredstev. Mali pa kljub temu strašno zaspan. Vse kar so mi znali v bolnici povedat je, da narobe vleče, da ne dela s čeljustjo – kako to popravit ni bilo idej, pri meni pa se je izmenjalo kakih 5 sester. Brez nastavka nama sploh ni uspevalo nič, kljub nastavku pa so moje bradavice po dveh dneh izgledale kot prizorišče bombnega napada.
Doma se je zgodba nadaljevala, le da je še patronažna strašila s težo, nama grozila s tehtnico in pediatrom ter spodbujala naj dojim, dodajam in črpam – na 2 do 3 ure, obvezno tudi ponoči (če všteješ zraven še pomivanje, steriliziranje vse robe ki jo človek za to rabi, prideš do tega, da pravice do spanja nimaš več).
S črpalko nama je v bolnišnici steklo, doma nikakor. Vseeno sem vztrajala in sva tudi s črpalko vzpostavili nek “odnos”, čeprav sem jo imela kakšne 2-3 tedne strašno željo zabrisati čez okno, ker sem ven dobila le par kapljic, potem pa je le steklo da sem načrpala količino za en obrok v zglednem času. Z dojenjem sva na koncu prišla do tega, da se je dojil 2/3 časa, ostalo pa dobival moje mleko po steklenički. Pa tudi takrat je bilo dojenje vse prej kot čudovit dogodek. Polno vlečenja, cufanja, “padanja” z dojke, vmesnega joka – sklepam da delno tudi zato, ker so ga močno mučile kolike. No, pri 2,5 mesecih je bilo tudi tega konec. Ob konstantnem pristavljanju (vsako uro ali pa še pogosteje), joku ki je temu sledil, kratkih podojih, nič več spanja s strani otroka in posledično scvrtih živcih pri meni, sva 100% pristala na steklenički. Črpam, kar zmanjka dodajam. Otrok spet več spi in je vidno bolj zadovoljen, težave s kolikami so se opazno zmanjšale. Tudi pri črpanju gre moja količina mleka vedno bolj na dol, tako da je dodatka vedno več.
In če na koncu pretehtam celo agonijo lahko rečem, da ni bilo vredno vztrajati toliko časa. Če ne gre, ne gre. Od zafrustrirane in živčne mame otrok nima nič. Ne očitaj si, da se nisi potrudila dovolj, namešaj formulo, nahrani otroka in se sprosti.

Kredit in posojilo

Izkoristite dobropis v višini 5.000 € do 10.000.000 €, ki ga je mogoče ponuditi in zelo varno z dodatkom depozita z davkom v višini 3 % na mesec z trajanjem od 1 do 30 let. Elektronski naslov: [email protected]

WhatsApp: +38671391412

Viber: +385917863111