3-letni otrok noče jesti doma
Obracam se na vas za pomoc ker ne vem vec kako naprej .
Nas triletnik noce jesti doma hrane kuhane. Karkoli se skuha noce pojesti. To se dogaja pribljizno 1 leto. Provali smo ze vse mozno od pitanja, do hranjenja v drugem prostoru,.. Drugace v vrtcu ali na obisku poje cisto vse in sam. Doma pa ne. Ce bi bila cokolada ali biskoti potem poje. Kar pa drugace skuhano pa ne. Prej je jedla vse.
Naj povem se da imamo doma se mlajsega otroka ki pac ne je se sam, ampak poje vse kar se mu da.
Mi lahko date kaksne smernice ali mogoce kaksno dobro knjigo priporocite.
Hvala
Vaš otrok je prebrisan. Ugotovil je, da če bo dovolj dolgo vztrajal, bo namesto polnovrednega obroka dobil sladkarije. Da je res tako, dokazuje tudi njegovo prehranjevanje v vrtcu, kjer poje vse, kar mu ponudijo.
Moj nasvet je, da ukinite vsakršne prigrizke in sladkarije. Če ne poje tistega, kar ste skuhali, naj bo lačen. Pri tem ne zganjajte posebnega teatra, prav tako ne hodite za njim po stanovanju z žlico. Verjemite mi, da bo lakota slej ko prej dovolj huda, da bo tudi krompir dober.
Mogoče ti bo pomagala knjiga Vsak otrok se lahko nauči jesti.
Ne delaj iz hranjenja drame. Druga možnost poleg te, ki jo omenja predhodnica, je, da tako išče vašo pozornost. Torej, obrok je na mizi, otrok ima na izbiro, da poje kaj od tistega, kar je na mizi, če noče, pomeni, da ni lačen. Ga spustiš od mize in vi v miru pojeste. Ne prepričuj ga, ne sili ga, ne skači za njim … Brez skrbi, zaradi enega izpuščenega obroka ne bo umrl od lakote.
Zdravo,
Zal smo sladkarije ze ukinili. Ne delamo panike… Ce noce jesti gre lahko od mize, ga ne futramo vsepovsod – samo za mizo. Sposoben je tudi cel teden zdrzati brez dostojnega obroka (vec kot tolko sama nisem mogla pustiti otroka brez). Ne vem vec kako naprej, nic se ga ne prime.
Poizkusili smo tudi v vrtcu jemat hrano, ces, saj jo je.
Kaksen drugi nacin?
Hočeš reči, da doma ne poje popolnoma ničesar? Recimo za vikend.
Ponudiš mu zajtrk, reče ne. Skuhaš kosilo in je ne. Malica – ne. Večerja – ne. In tako je cel vikend brez vsake hrane?
Glede na to, da je ta problem že celo leto, očitno od lakote ne umira.
Res, povej popolnoma vsako drobtinico, ki jo zaužije, ker se mi zdi dejansko nemogoče, da cel vikend ne bi pojedel in popil popolnoma ničesar.
Med tednom se pač naje v vrtcu, kjer res non stop nekaj zobajo in očitno mu to zadostuje.
No nor danes ki je sobota…
Zjutraj je imel cokolesnik za zajtrk… Pojedel 5 zlic.
Jabolka za malico ni hotel.
Za kosilo je bila dobra minestrica, ni hotel.
Po spanju smo mu ponudili banano da jo bo ja pojedel… Enkrat je ugriznil in to je to.
Za vecerjo pa tudi ne vverjamem da bo kaj, saj je bilo isto prejsnji vikend.
Nic ne delamo panike, ce noce jesti gre z mize.
V vrtcu cez teden pa poje cisto vse, razen salame 😉
Je pa res da je ze po naravi pravi suhec… Saj ima bogih 11 kg.
No, tako se je pri nas. Kako naj otroka pripravim do tega da bi jedel? Tudi ce mi sedi na kolenih in ga pitam noce jesti ;(
Podam vam link kjer lahko kontaktirate preko spletne strani Aljo Furlan, uspešno pravljičarko ki je napisala že več kot 15 knjig. piše tudi pravljice po meri za probleme ki jih imajo otroci ali starši z otroki kot je ta primer. V pravljici se pojavi njegovo ime, njegov junak itd.. Moram povedati da deluje, Alja pomaga tudi na raznih osnovnih šolah. LP
tukaj pa LINK : http://aljafurlan.si/
lp
http://aljafurlan.si/ LINK SPLETNE STRANI Alje Furlan
Malo si protislovna. Najprej zatrjuješ, da ne delate nikakršne panike, če otrok pri mizi ne je, v drugi sapi pa hitiš pripovedovati, kako si otroka posedeš v naročje in ga poskušaš pitati.
Najprej svetujem obisk pri pediatru, ki bo ovrgel kakršenkoli fizičen razlog za neješčnost. Potem pa NEHAJ zganjati teater okoli otrokove hrane!
Moj otrok je bil na neki točki po tabelah 700 g pod 5. percentilo, ki je meja za to, kdaj naj pediater zažene alarm. Ko smo se skupaj odločili, da je otrok očitno samo take sorte, sem postala povsem ravnodušna do tega, ali je kaj pojedel. Vsake 3 ure smo mu ponudili obrok, on pa se je odločil, ali bo jedel. Ukinili smo popolnoma vse prigrizke, tako da med obroki ni jedel popolnoma nič. Zelo tudi pomaga, če si vsaj 1 mesec pišeš dnevnik, kaj je otrok pojedel in popil, da se prepričaš, koliko kalorij v resnici zaužije. Po dveh letih je moj otrok prišel na 5. percentilo, in to brez vsakršnega vznemirjanja in pitanja.
Poučna je tudi objava dr. Grmekove na forumu Pediatrija.
Saj, težko si je ustvariti sliko, ker sama sebi skačeš v besedo. Mislim, da ste že zdavnaj v začaranem krogu, ko hrana postane osrednja točka dnevnega reda in zganjanje teatra.
Preberi si tisti link. K razmišljanju @mojega nasveta pravzaprav nimam kaj dosti dodati, samo še en namig (če se mogoče vendarle ne dogaja kaj podobnega pri vas). Kolega se že vse življenje bojuje z anoreksičnostjo – ni sicer nikoli bil življenjsko ogrožen, ima pa blazne probleme s hrano. Med drugim se mu je zagnusila tudi zato, ker so se doma za mizo vedno nekaj prepucavali, torej kregali. Zato se je izogibal skupnim obrokom, če je le mogel. Raje ni jedel, tudi če je bil lačen, kot da bi moral poslušati kreg in gledati namrgodene obraze.
Pozdravljeni.
Mi imamo doma isti problem. Punčka stara tri leta in pol, nočle jest ničesar doma. V vrtecu poje vse, kar ji dajo. Ko ji doma ponudimo za jest, začne močno jokat. Noče niti čokolade. Telesno je zdrava. Ko se igramo je izredno živa in nasmejana. Dokler ji ne damo kaj za pojest.
Prosim vas za kakšen nasvet kako naprej. Hvala.
Lep pozdrav