Takole, hči je stara 11.let in hodi v šesti razred. Problem je učenje, oziroma kako se učiti.

Enostavno ne vemo kako naj pristopi k učenju, da si bo tudi kaj zapomnila. Ne samo da bo sedela pri knjigi pol ure potem pa jo vprašaš in komaj kaj spravi iz sebe. Pa ji razlagava oba z možem in sodelujeva kolikor lahko, a namesto nje se ne more nihče naučiti.
Nekatere stvari so logične, a žal so tudi snovi ki se jih enostavno moraš naučiti na pamet. In se uči in uči a nauči se bolj malo.

Če ima kdo kakšen predlog bova oba z možem zelo hvaležna. Mogoče se ne zna prav učiti, a jaz pametnega odgovora kako to rešiti, ne vem.

Miselni vzorci. V začetku seveda vzame ogromno časa, a dobi pregled nad bistvom snovi, ključne besede si pa zapomni. Seveda bo trajalo, da se jih bo naučila delati in da miselni vzorec napiše, traja, za ponavljanje je pa potem v redu.

Veš kaj, če si pa pri teh letih ne zapomni vsega pri pouku ….

Večkrat je bila že tema o učenju tukaj in 99% prisotnih (z mano vred) je priznalo, da so v OŠ NISMO NIKOLI UČILI, še v srednji šoli ne.

Kam pa pridemo!

Tisti, ki smo kasneje odšli na tehniške fakultete, se pa spet nismo učili, ker ta študij ne temelji na pomnenju, ampak na ustrezni logični nadgradnji.

Smešno! Če ji ne gre v OŠ, še ne pomeni, da se ne bo potem odprlo in bo končala faks. Velikokrat je tako, da zelo bistri otroci, ki v OŠ ne pridobijo delovnih navad, ker jim ni treba, že v srednji šoli ali pa kasneje na faksu obupajo, ker brez učenja ne gre, učiti se pa niso naučili.
V OŠ sem imela sošolko, ki je le s težavo lezla naprej, višje ocene je dobivala tudi, ker se je trudila. In končala je ekonomski faks. Na faksu, ki sem ga obiskovala jaz, je nekaterim v začetku, ko je bilo še znanje iz gimnazij, šlo dobro, potem pa ne več in so obupali.

Mislim da sem nekje zasledil tečaje o tem kako se pravilno in smiselno učiti. Zdajle ne najdem, a verjetno lahko povprašate na poli, če kaj vedo o tem?

Ja, na nekaterih šolah imajo brošuro, kako se učiti, mislim pa, da se dobi tudi v knjižnici. Notri je kar nekaj upoprabnih nasvetov.

Nekaj nasvetov za učinkovito učenje:
– ugotovite, ali je hči vidni ali slušni tip človeka (mogoče ji je lažje, če samo glasno bere ali posluša, mogoče ji je lažje, če dela miselne vzorce! Miselni vzorci niso za vsakogar! Meni recimo niso nikoli ležali.)
– učno snov naj najprej prebere glasno – po potrebi večkrat
– sledi tiho branje
– v besedilu naj podčrta ključne besede – bistvene podatke
– podatke naj izpiše na list papirja, pri tem naj uporablja barve
– podatke naj tiho preleti
– s pomočjo ključnih besed glasno/tiho obnovi vsebino besedila
– sprva naj večkrat pregleda zapiske, nato naj obnavlja samostojno
– vse besede, ki jih ne razume, razložite s pomočjo slovarjev
– na koncu samostojno s svojimi besedami govori o prebranem
LP in veliko sreče.

Smešno! Če ji ne gre v OŠ, še ne pomeni, da se ne bo potem odprlo in bo končala faks. Velikokrat je tako, da zelo bistri otroci, ki v OŠ ne pridobijo delovnih navad, ker jim ni treba, že v srednji šoli ali pa kasneje na faksu obupajo, ker brez učenja ne gre, učiti se pa niso naučili.
V OŠ sem imela sošolko, ki je le s težavo lezla naprej, višje ocene je dobivala tudi, ker se je trudila. In končala je ekonomski faks. Na faksu, ki sem ga obiskovala jaz, je nekaterim v začetku, ko je bilo še znanje iz gimnazij, šlo dobro, potem pa ne več in so obupali.[/quote]

Dajte se že sprijaznit, da NISO VSI OTROCI BISTRI, Konec, pika! Če se uči, pa si ne zapomni, in je dejstvo, da se res uči, ne samo šteje minute, potem pač ni med tistimi, ki si hitro zapomnijo, ampak je po gaussovi krivulji bolj na eni od skrajnosti, ne? Saj še vemo, kaj je ta krivulja, ali ne? Ne morejo biti vsi odličnjaki, vsi bistri, vsi oh in sploh. Tole “učiti se učiti” je itak precenjeno. Če gre za spomin, ki je slab, nimaš kaj narediti, kot da se dudlaš in dudlaš do nezavesti, da si kaj zapomniš. A niste vsi imeli sošolce, ki enostavno niso zmogli?

Avtorica, jaz imam dva otroka. Sin je vedno delal vse brez kakršnega koli truda, same petice, pesmice se je že v šoli naučil, medtem ko so dvakrat prebrali, vse je znal kot mimogrede, nikoli se nismo ukvarjali z njegovo snovjo. Hči je čisto nasprotje, in ja, sem se sprijaznila, da pač nima teh intelektualnih kapacitet kot sin, da ni TAKO BISTRA. Bog pomagaj. Pri njej smo se pesmic učili skupaj z njo, še vedno se. hodi v 4. razred, pa ne vem, kako bo naprej, ker kljub trudu in učenju, je znanje komaj za dobro oceno. Zelo se mi smili, tako se trudi in tako bi rada znala in dobila dobro oceno, pa enostavno ne gre. Jaz sem se sprijaznila, da pač ne bo nikoli gimnazijka, in da za šolske stvari enostavno ni bistra, pa pika. Upam, da zvozimo tole OŠ, potem pa si bo izbrala kakšno lažjo srednjo šolo, morda kuharsko ali kaj podobnega, pa bomo videli, kaj bo. Tudi tebi svetujem, da je ne morite preveč. Naj dela, kolikor zmore, ne jo gnjavit z vsemi strategijami učenja in ne vem čim še, bo pač dobivala malo slabše ocene, mogoče bo padel tudi kakšen cvek, pa vseeno ne bo konec sveta. Daj ji vedeti, da je dobra punčka in da jo imaš rada, ne glede na to, kakšne ocene bodo v šoli. Tudi če se zgodi, da pade kakšen razred, to ni konec sveta. Delajte na njeni samopodobi, to sem spoznala najprej, ko sem ugotovila, da hčerki v šoli ne gre.

Pri nas je isto, hči v 4 razredu. Ne zapomni si. Praznike sva se učili cel teden, da o poštevanki ne bi… Najbrž je treba delat na tem, da se redno in pridno uči, mogoče najt eno svetlo točko, kjer ji gre in ne komplicirat, če pač ni samih petk.

Sin ima kup težav s pozornostjo, legastenejo, učne težave pri matematiki, težave s fino in grobo motoriko – Krst pri Savici pa je znal v manj kot eni uri. Matematika in angleščina cvek, naravoslovje GE, BI, ZG pet, pa se ni še nikoli učil.

Niso vsi za vse 🙁

Smešno! Če ji ne gre v OŠ, še ne pomeni, da se ne bo potem odprlo in bo končala faks. Velikokrat je tako, da zelo bistri otroci, ki v OŠ ne pridobijo delovnih navad, ker jim ni treba, že v srednji šoli ali pa kasneje na faksu obupajo, ker brez učenja ne gre, učiti se pa niso naučili.
V OŠ sem imela sošolko, ki je le s težavo lezla naprej, višje ocene je dobivala tudi, ker se je trudila. In končala je ekonomski faks. Na faksu, ki sem ga obiskovala jaz, je nekaterim v začetku, ko je bilo še znanje iz gimnazij, šlo dobro, potem pa ne več in so obupali.[/quote]

Dajte se že sprijaznit, da NISO VSI OTROCI BISTRI, Konec, pika! Če se uči, pa si ne zapomni, in je dejstvo, da se res uči, ne samo šteje minute, potem pač ni med tistimi, ki si hitro zapomnijo, ampak je po gaussovi krivulji bolj na eni od skrajnosti, ne? Saj še vemo, kaj je ta krivulja, ali ne? Ne morejo biti vsi odličnjaki, vsi bistri, vsi oh in sploh. Tole “učiti se učiti” je itak precenjeno. Če gre za spomin, ki je slab, nimaš kaj narediti, kot da se dudlaš in dudlaš do nezavesti, da si kaj zapomniš. A niste vsi imeli sošolce, ki enostavno niso zmogli?

Avtorica, jaz imam dva otroka. Sin je vedno delal vse brez kakršnega koli truda, same petice, pesmice se je že v šoli naučil, medtem ko so dvakrat prebrali, vse je znal kot mimogrede, nikoli se nismo ukvarjali z njegovo snovjo. Hči je čisto nasprotje, in ja, sem se sprijaznila, da pač nima teh intelektualnih kapacitet kot sin, da ni TAKO BISTRA. Bog pomagaj. Pri njej smo se pesmic učili skupaj z njo, še vedno se. hodi v 4. razred, pa ne vem, kako bo naprej, ker kljub trudu in učenju, je znanje komaj za dobro oceno. Zelo se mi smili, tako se trudi in tako bi rada znala in dobila dobro oceno, pa enostavno ne gre. Jaz sem se sprijaznila, da pač ne bo nikoli gimnazijka, in da za šolske stvari enostavno ni bistra, pa pika. Upam, da zvozimo tole OŠ, potem pa si bo izbrala kakšno lažjo srednjo šolo, morda kuharsko ali kaj podobnega, pa bomo videli, kaj bo. Tudi tebi svetujem, da je ne morite preveč. Naj dela, kolikor zmore, ne jo gnjavit z vsemi strategijami učenja in ne vem čim še, bo pač dobivala malo slabše ocene, mogoče bo padel tudi kakšen cvek, pa vseeno ne bo konec sveta. Daj ji vedeti, da je dobra punčka in da jo imaš rada, ne glede na to, kakšne ocene bodo v šoli. Tudi če se zgodi, da pade kakšen razred, to ni konec sveta. Delajte na njeni samopodobi, to sem spoznala najprej, ko sem ugotovila, da hčerki v šoli ne gre.[/quote]

Različne strategije učenja lahko otroku zelo pomagajo! Ne pa takoj dvignit roke, češ, otrok ni bister, ne da se storiti nič. Za uspeh v življenju bistrost in uspešnost v OŠ nista odločilni.

no pol ure sedenja pri knjigi zagotovo ne zadostuje. v pol ure se komaj skoncentrira, kaj šele kaj v resnici na uči.
kar je treba vadit je pač treba vadit, piši ji primere pa naj rešuje, kar je treba na učit, pa definitivno ne na pamet.
če pa meniš da da vse od sebe pa ne pomaga, bo pa treba po pomoč v šolsko svetovalno službo.

Tudi meni nikol ni šlo v glavo ravno z lahkoto. Pomagajta si z zapisovanjem, delanjem miselnih vzorcev, barvami, učenje na glas, potiho, iskanje ključnih besed, izpisovanje ključnih besed, slikice, risanje, gibi… karkoli, samo da pomaga

Jaz imam še vedno polno hišo tistih rumenih listkov in vsaj tri koledarje, kjer je vse zapisano

Še to bi dodala: včasih je dovolj, da se otroku pomaga le nekaj časa, da prebije led, potem pa steče samo od sebe. Poskušajta različne načine, pa bosta ugotovili, kakšen način je najbolj primeren zanjo.

Pri čem pa ima težave… Kateri predmet?
Verjetno ne gre za MA, ker tam ni toliko na pamet učenja, in se v bistvu učiš z reševanjem nalog.

Če gre angleščino potem se igrajte… torej en pove trdilni stavek, hči pove vprašalnega… vi v angleščini, ona prevede v slovenščino. Če nima besednega zaklada, začnite z osnovnimi, dodajajte po besedah…

Slo – vaje, mogoče še kakšen izmed delovnih zvezkov, saj snov je ista, torej se bo učila (ponavljala) isto snov…

Družba, gospodinjstvo, spoznavanje narave… mogoče da prebere, potem pa obnovi prebrano, pa spet drugo prebere, ponovi (pa seveda miselni vzorci…)… pravilo 5 P-jev (če se učite zraven, boste že vedeli kaj to pomeni 🙂

Tudi Einstein je bil baje trotl v OŠ ….za fotoefekt pa je vendarle dobil Nobelovo nagrado.

Zanimivo, da je bil en sin tudi skoraj Nobelov nagrajenec, drugi pa totalen liml, nekaj takega kot tukaj Mavrični vitez. Morda je bil po ženi, Srbkinji oz. po sestrični Margot?

Zelo dobri in učinkoviti nasveti, sploh prvi.
Mogoče bo v pomoč:
http://www.cvzu-pomurje.si/egradiva/ucimo_se_uciti/vizualni_kinestetini_ali_avditivni.htm

Joj, dajte nehat s temi pokroviteljskimi nasveti, no. Brez skrbi, da starši otrok, ki se težko učijo, ne dvignemo takoj roke, češ da se ne da storiti nič. Seveda otroku pomagaš pri učenju in seveda kdaj pa kdaj pride v poštev tudi to, da si bistvene stvari izpiše, podčrta itd., ampak tako se ne more vsakodnevno učiti, ker je tega enostavno preveč. In predvsem, vsaj moji hčerki ne pomaga bistveno nobena strategija učenja, kar pa ne pomeni, da nismo preizkušali že marsikatere. Samo delo podvaja pri teh otrocih, ki si težko zapomnijo, ogromno časa porabijo za podčrtavanje, izpisovanje itd., rezultat je pa slabši kot če bi ta čas porabili za učenje glavnih definicij itd. Moje izkušnje.

Nisem rekla, da sem apriori proti vsem učnim strategijam, pač pa sem napisala, naj s tem ne pretiravajo, ker pri teh otrocih nima bistvenega učinka. Pride v poštev tu in tam, ne pa za vsakodnevno učenje. In govorim iz izkušenj, ne kar na pamet kot mnogi med vami.

a ste nori?

glede na to da imajo na primer 5 predmetov na urniku, kjer bi se moral otrok naučiti snov, koliko časa torej traja, da najprej večkrat vse to prebere glasno, potem potiho, potem podčrta ključne besede oz. podatke. Te podatke nato izpiše na papir z različnimi barvami, podatke nato tiho preleti, potem obnovi vsebino besedila, nato obnavlja samostojno, na koncu samostojno govori o prebranem. Po moje samo za en predmet gre enih 5 ur, posebej pri otroku, ki si težko zapomni.

Na tak način se lahko otrok ves čas samo uči. dajte bit malo življenjski no. To pride v poštev pred kakšnim pomembnim testom, ne pa da se na tak način uči ves čas in čisto vse. saj se mu zmeša.

Joj, dajte nehat s temi pokroviteljskimi nasveti, no. Brez skrbi, da starši otrok, ki se težko učijo, ne dvignemo takoj roke, češ da se ne da storiti nič. Seveda otroku pomagaš pri učenju in seveda kdaj pa kdaj pride v poštev tudi to, da si bistvene stvari izpiše, podčrta itd., ampak tako se ne more vsakodnevno učiti, ker je tega enostavno preveč. In predvsem, vsaj moji hčerki ne pomaga bistveno nobena strategija učenja, kar pa ne pomeni, da nismo preizkušali že marsikatere. Samo delo podvaja pri teh otrocih, ki si težko zapomnijo, ogromno časa porabijo za podčrtavanje, izpisovanje itd., rezultat je pa slabši kot če bi ta čas porabili za učenje glavnih definicij itd. Moje izkušnje.

Nisem rekla, da sem apriori proti vsem učnim strategijam, pač pa sem napisala, naj s tem ne pretiravajo, ker pri teh otrocih nima bistvenega učinka. Pride v poštev tu in tam, ne pa za vsakodnevno učenje. In govorim iz izkušenj, ne kar na pamet kot mnogi med vami.[/quote]

Če je kdotukaj pokroviteljski, si ti! V prvem stavku greš pisat, da naj se ženska sprijazni, da vsi otroci niso bistri! Kako veš, da ni? Lahko je bistra, lahko hitro dojame določene stvari in ima samo slab spomin. Punce ne poznaš, avtorica je spraševala samo za nasvete, kako hčerki pomagati. Lahko se pri učenju zasanja… Ne vemo. Avtorica je dobila kar nekaj nasvetov, upajmo, da bodo nekateri za njeno hčerko uporabni.

@Genetika, samo mimogrede, Einstein ni bil trotl, bil je dislektik. Ker disleksije takrat niso poznali, mu seveda v OŠ ni šlo.

Mogoče pa je bil prvi sin po ženi. 🙂 Zakaj je treba podcenjevati ženske, samo zato, ker so ženske?

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mileva_Mari%C4%87