zaključni uspeh
še dobro, da drugo leto ne bo več zaključnega uspeha, ker tole je že komedija, kar se ponekod dogaja. Nečak je pravdober (deveti razred, včeraj so imeli konferenco in danes mu je povedal učitelj) z dvema dvojkama, petimi trojkami, šestimi štiricami in dvema petkama. Dvojki ima pri matematiki in angleščini (sestro je skrbelo, da bo imel popravni izpit iz matematike), petici pri izbirnih predmetih. Saj mu privoščim, je moj nečak in ga imam rada, ampak kar je preveč je preveč.:))) Pa nikakor baje ni edini, še trije iz paralelke so bili pravdobri z dvema dvojkama, eden odličen s tremi trojkami. Komaj verjameš.:)
Tako da, draga dijakinja, imaš vse možnosti za prav dober uspeh, razen če so na tvoji srednji šoli učitelji kaj bolj realni.:)
:)) Seveda mu privoščim, govorila bi pa isto tudi če bi šlo za mojega otroka. Pač znam biti vsaj malo objektivna za razliko od tebe. Če deliš, množiš, kvadriraš ali karkoli drugega, ne igra vloge. Dejstvo ostane, da učenec ki ima dvojki iz angleščine in matematike (pri matematiki je komaj spravil na dva), po logiki kmečke pameti (ki smo jo nekoč imeli, danes pa zgubili) ne more biti pravdober. Konec koncev je povprečna ocena 3 tudi pri učencu, ki ima štiri nezadostne in štiri odlične ocene. Pa dobro vemo, da z nezadostnimi ne more biti dober, celo zadosten ne. Torej si povprečno oceno lahko nekam zatakneš.:) Končno pa ima lahko nekdo pet dvojk in pet petic in ima spet povprečje 3,5, torej mu komot lahko zaključijo prav dobro po tvoje, ne? Pa tudi če ima dvojke pri vseh glavnih predmetih, petice pa pri čebelarsvu, klekljanju, bacanju kamena s ramena ipd. – torej pri predmetih, pri katerih je popolnoma vseeno, kako jih bo na gimnaziji (ali v kakšni drugi sred. šoli) obvladal. Vsi tisti predmeti, ki pa resnično štejejo (pa če še toliko trdite, da so vsi predmeti enakovredni, ker v resnici niso), pa so komaj zadostni. In tak mulc je lahko prav dober.
Nekoč je prav dober uspeh resnično pomenil, da bo učenec tudi gimnazijo obvladal in da ima potrebno znanje zanjo, če se bo potrudil. Danes ne pomeni prav dober uspeh čisto ničesar. Še celo pri odličnjakih je vprašanje, kaj v resnici znajo in obvladajo. Je mož matematik inštruiral nekega fanta – gimnazijca, ki mu na gimnaziji matematika hudo škriplje, na OŠ pa jo je imel pet. Se je mož za glavo prijemal, kako fant osnov ne zna in ne dojame kljub večkratni razlagi (mož je izkušen inštruktor matematike). Mož pravi (inštruira že veliko št. let), da so nekoč dijaki iz poklicnih šol znali toliko kot znajo današnji gimnazijci. Tako je pa realno stanje.
Se čisto stinjam z zeto. Končni uspeh je samo še farsa in skrajni čas je, da se ga ukine.
In res je: če ima učenec dvojko pri klekljanju ali obdelavi umetnih mas, mu to na gimnaziji ne bo prav nič škodilo pri uspehu. Če pa ima dvojko pri matematiki in angleščini, bo pa po vsej verjetnosti huda kriza na gimnaziji.
Ne, niso in ne morejo biti vsi predmeti enako odločujoči pri splošnem uspehu, prav tako pa ne bi smeli biti pri sprejemu na srednje šole.
Meni se zdi (res samo zdi), da je na vsaki šoli kriterij končnega uspeha drugačen. Lani so osmošolki z naše šole zaključili prav dober uspeh, čeprav je imela enako število petic in štiric. Dekle je doživelo skoraj živčni zlom, starši so se pritožili, pomagalo ni nič. Utemeljitev je bila, da so glavni predmeti štiri, na podlagi “levih” predmetov pa odličnega uspeha ni.
Ja, kriterij za končni uspeh je seveda odvisen od samega učenca, razrednika, ki predlaga učiteljskemu zboru določen uspeh in končno od odločitve učiteljskega zbora. Te odločitve ponavadi niso nikoli enoglasne, večina učiteljev odloči, lahko gre samo za en glas razlike.
Letos bo moja hči (sedmi razred) tudi imela po vsej verjetnosti pol štiric in pol petic ali pa eno petico več kot štirico. Jaz se nikoli ne bi šla pritožiti, če hčeri zaključijo prav dober uspeh. Pač njihovo mnenje o mojem otroku. Roko na srce, tudi sama jo imam bolj za prav dobro učenko kot za odlično. Odlična sta bila oba fanta v vseh razredih osnovne šole, zato dobro vidim razliko med učencem, ki naj bi bil odličen in tistim, ki naj bi bil prav dober. Učenec, ki ima vse glavne predmete prav dobro (ja, tudi jaz se strinjam, da eni predmeti so – v naši družbi – pomembnejši od drugih), je prav dober učenec in ne odličen. Žal, ampak tako je. Se strinjam tudi s tem, da je prav, da se splošni uspeh ukine.
Tvoj uspeh je po novem 3 točke. Zdaj se vse ocene seštejejo in se delijo s številom predmetov. Če je rezultat npr. pod 3,5 – imaš 3 točke, če pa je npr. 3,51 – imaš 4 točke. Uspeha (nezadosten, zadosten, dober, pdb. in odličen) ni več – zdaj po novem so točke. Spet ena pametna novost, tako kot so bili lani nms-ji! Zdaj bo pa vse drugače, samo mladina zna krepko manj kot pred 15 leti, ko sem jaz začela – nivo je po moji oceni padel za 2 oceni. Uvajamo pa same nove traparije, ki delajo samo zmedo pri dijakih, starših in učiteljih. In niti ena novotarija se ne izteče, že se uvaja neka nova … Kam nas bo vse to pripeljalo?!
Uspeh, izražen v točkah, dobijo samo dijaki tistih srednjih strokovnih in poklicnih šol, ki so se z 1. 9. 2007 oz. 16. 1 2008 odločili za ocenjevanje po novem Pravilniku o ocenjevanju znannja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju.
Če šola ocenjuje po novem pravilniku, bo njen uspeh 4 točke, če pa uporabljajo v šoli stari pravilnik, pa prav dober uspeh.
res mi ni več nič jasno..se torej končni uspeh še določa ali ne??v oš ne, v sš ja ali odvisno od vsake posamezne ali kaj?
ti nms-ji so pa tudi navadna bedarija…poleg tega imajo gimnazijci normalno enice (1), druge šole imamo nms-je..gimnazijci imajo nms komaj če imajo konferenco negativno or sth like that..
če imam 1×2, 2×3, 6×4 in 3×5 bom torej pravdobra, ČE tako odloči učiteljski zbor? ali sploh več ni končnega uspeha ALI KAJ HUDIČA res mi ni več nič jasno, vsako leto nekaj novega, pa noben točno ne ve kako in kaj :/