kateri praznik vam je ljubši?
ste valentinovo kdaj praznovale /i? kupujete kaj za ta praznik?

danes je valentinovo. 🙂 lep sončen dan.

jaz ne kupujem nič. nikoli nisem in ne bom. moji hčeri pa. vsaka kupi svojemu fantu darilo, ponavadi srčke, medvedke z I love you napisom. in koliko jim to pomeni … 🙂

Jaz praznujem Valentinovo, ker imam rada taka praznike 🙂 Danes sem zjutraj polubčkala mojo hčerko in ji povedala, da jo imam rada. Nazaj sem dobila en velik objem in lubčka 🙂

Če je to merilo, imama midva s sinom vsak dan Valentinovo. :-))))))) Midva se pa kr naprej cartama, pa lupčkama, pa si govorima, da se imava rada. :-))))))

Sicer pa ne praznujem. Mislim, da je življenje zaljubljencev, vsak dan Valentinovo.

in tako nastanejo mamini sinčki.

in tako nastanejo mamini sinčki.[/quote]

:-))))))))))) kak pa veš, a si že vzgojila kakšnega? :-))))))))))))

no, ta mamin sinček, kateremu sem jaz mama, brez problemov ostane tudi že cel teden pri atiju ali babici in dediju. Pa je z njimi nazadnje živel, ko je bil star pol leta, potem pa leto in pol nič. Tako da, sem vesela, če bom vzgojila “maminega sinčka”, ki bo znal sam živet :-))))). Navsezadnje imajo mamini sinčki same pluse, le en velik minus-popkovino. Moj malček je pa že zdaj nima več, pa je star komaj 2 leti :-).

Lepo valetinovo vsem!

nevaM: mamini sinčki imajo več minusov. med njimi je največji njihova mama, ki jim visi za vratom kot smrkelj z nosa (kr pridi domov, ti bo mamica skuhala tvojo najljubšo juhico., pusti njo, ona itak ne zna s tabo. samo jaz znam).

mamini sinčki ne znajo NIČ, ker jih mama pedena spredi in zadi.

če imaš maminega sinčka, ste triej v postelji. ti, on in njegova mama
(mentalno, seveda).

mamini sinčki živijo z velikim občutko krivde do mame, če živijo stran od nje (ne skrbijo zanjo, niso dobri sinovi, niso mami v ponos, razočarali so jo, nehvaležni so – to jim pošiljajo njihove mame)

tko da … boš res vzgajala maminega sinčka? po moje da ne.

:-)))))))) no, jaz sem imela opravka z drugačnim maminim sinčkom. moj bivši je znal vse naredit, od likanja, pucanja, popravljanja avta, zidanja… športal je in kar je meni bilo zelo pomembno-oboževal je naravo, hribe, napor, tako kot jaz. nikakor ni imel nobenega drugega minusa, kot le njegovo mami. ta je pa res manipulirala z njim in kot praviš, je imel slabo vest, če ni bil pri njeni riti. ona mu je znala najbolje kuhat (pazi, to je govorila ona, ne on) in blablabla.

moj sin pa ima lepoto po očetu in pamet in karakter po mami :-). vse hoče sam naredit, pa tudi če traja 2 uri dlje, je trmast in ne mara pogojevanja :-). zame pa tako že veš, da sem samorastnik :-). tako da se res ne bojim, da bi bil moj otrok patološko vezan na mene. če bo ohranil tak karakter, bo bežal od mene že v srednji šoli, študiral daleč od moje hiše, živel pa še dlje :-)))))))))). kakorkoli, samo da bo srečen :-).

mamice:))))))
Ne ozirajte se za komentarje maminih sinčkov***,očijevih hčerkic****,kr vsak dan jih poljubite in povejte,da jih imate rade,cartajte se,kolikor imate možnost:)))),čas gre tko hitro naprej,še mal,še mal pa ni več velike možnosti.
NevaM:))))si na pravi poti.
Kolikokrat so mi dejali,da imam hčerkico mamina maza,da se me samo za kiklco drži,da je crkljivka.Danes je to dekle odločna,samozavestna in samostojna dijakinja.Ki ni zašla v najstniške težave.Razumem jo kot prijateljica,podpiram kot mati.Merila kljub temu morajo biti.Le crkjlati se več ne pusti:(((((((Razen,ko pride iz šole me vedno poljubi. Tu je še sin,kot praviš nevaM,vsak dan je valentinček:)))In prav je tako,naj le ostane:))))Narobe bi mi hodilo,da tega nebi mogla svojim kaličopkom izkazovati.

Se pridružujem copatki.
Tudi jaz imam tak, pristen odnos s svojim sinčkom, a obenem sem odločna in stroga mami. To, da se objameva in pocrkljava, kot tudi to, da mu povem da ga imam rada in mu to tudi pokažem, pa je po moje samo dobra popotnica za zaupanje in človeške odnose, obojestransko in dolgoročno.

Kar pa se tiče Valentinovega,pa je žal spet eden izmed skomercializiranih praznikov.
Pravi pomen valentinovega je namreč ljubezenska ANONIMNA izpoved v pismih, ali kako drugače enega zaljubljenega bitja. Brez daril, brez,…
Sploh pa je valentinovo dan zaljubljenih in ne tistih, ki se imajo drugače radi, kot naprimer mama otroke, mož ženo, prijatelji, sodelavci,…skratka, dan zaljubljencev.

Ljubimo/te se!

ne praznujem ..sem pa dobila iz papirja cvet od mojega otroka,ki so ga naredili v vrtcu ,vsak za svojo mamico.

Nič posebnega ne vidim v nobenem od teh praznikov.

V izročilu ima ”Valentin ključ od korenin” – to je 14. februar.
”Na Gregorjevo se pa ptički ženijo” – to je pa 12. marec.

Valentin ponazarja prebujanje narave. Na Gregorjevo je pa prebuditev luči. Pa še tukaj malo berite.
Na žalost v izročilu ni bilo nič rečenega, da je treba na ta ali oni dan zparavljat za kakšna (kupljena) darila. Objem ali topla beseda je lahko bistveno več vredna ;-))

http://www2.arnes.si/~osceifb1s/valentin.htm
http://web.s-gim.kr.edus.si/projekti/timko/2001_2002/zvezdice/Jerica/GREGORJEVO.htm

hvala za informacijo.

gregorjevo sem izenačila z valentinovim samo zato, ker se v obeh primerih govori o ljubezni, sicer so pa datumi različni.

se pa spomnim, da so za gregorjevo nastavljali neka darila ptičkom, ki se takrat ženijo. je mogoče to kao enako z darili za valentinovo?

Darila za Valentinovo so prišla kasneje. Tržnost…. ki pokopava občutljivost za naravo in do narave, ki nam določa ritem.
V osnovi imata oba praznika zametke v ”poganstvu”. Oba označujeta enega od prehodov v ritmu štirih časov – tokrat prehod iz počitka zime v prebujenje pomladi.
Žal danes to premalo občutimo, ker ne živimo več z naravo. Večina niti tega ne ve več, kako zraste prva berivka, saj oprano in zapakirano kupijo v Sparu. Tudi med menda raste na posebnih drevesih zapakiran v steklene kozarčke….

jaz sem bila včeraj prijetno presenečena,
mi je prijateljica prinesla rožico za valentinovo.
Bolj kot rožice sem bila seveda vesela, da si je vzela čas za dolg čvek; saj ve da na take dneve se “samske” zavemo, da smo same.

Jaz sem pa tudi napekla srčke.

🙂 absolutno prav imaš. tudi naše telo sicer deluje v skaldu z naravo, mi pa se tega ne zavedamo.

veš, jaz pa vsako zimo – no, tam nekje konec oktobra, začutim, da se začnem nekako “prppravljati” na zimo – več jem težke mastne hrane, podzavestno mi paše in tudi se vsako zimo zredim za nekaj kilogramov.
potem pa vsako leto takle čas začutim, da se moram več gibat – telo se hoče več gibat, zmanjšam obroke, blj mi paše zelenjava, manjkalorična hrana in če se ubogam, tistih nekajkilogramov tudi tja do aprila, maja, izgubim. zelo čutim, da moje telo deluje … po nekem principu, ki je izven moje kontrole.

zelo podobno je pri menstruaciji, ko ne moreš uravnavat svojih občutkov, sprememb, pa še kje. tudi pri slabem telesnem počutju telo samo oddaja znake, kaj potrebuje (recimo pri napetosti človek ni res lačen, ampak mislimo, da moramo jest), pa .. če ga poslušamo (torej, če se poslušamo) nam je htiro dobro, če pa ne … pa vse še poslabšamo.

Juheeeeej, katarina!!!! Bravo!
Mene pa je zadnjič ena gospa vprašala, ali imam kakšno knjigo o postu. Mislila je seveda shujševalno kuro…. o ritmu in o razliki med postom in shujševalno (ki si jo je izmislil preobilni potrošniški svet), bi pa lahko na novi temi še marsikaj rekli ;-))
Voščim veliko uspeha pri prerojevanju v pomlad!!

tudi zato komaj čakam, da kupim tisto hišo z veliko zemlje, da bom spet lahko klečala na zemlji, kopala, sadila, sejala, gledala kako raste, trgala, uživala v hrani in “dajala zemljo spat” potem, ko bo obrodila.

:-))))))))))))))))))))))))) veš kaj je Prešeren napisal o naši zemlji :-)))))))))))) , se mi zdi da veš, pa bi zato rada klečala na njej :-))))))))))))))))))))))))))))

Se bo slišalo cinično, pa vseeno…
Sem po včerajšnjem branju ŠČ imela občutek, da so mnoge poročene tudi imele občutek, da so (o)sam(lj)e(ne).

Sicer mi je pa valentin oz. njegova simbolika všeč, ampak zgolj toliko, da je prisotna.
Medtem, ko mi mora moški svojo ljubezen (po)kazati po drugih linijah kot so neki prozorni komercialni izbruhi.