KRSTNI BOTRI
Prepričana sem bila, da gre otroku za krstnega botra samo ena oseba, danes pa me je prijateljica prepričevala, da mora imeti otrok oba – botra in botro. Tudi jaz imam, vsaj kolikor vem, samo botro.
Ali kdo ve, kako je s tem? Ali je to odvisno od želje staršev ali je pri tem kakšno cerkveno pravilo?
Pozdrav vsem!
Boter je zagotovo lahko samo eden, če pa sta dva, je zaželjeno, da sta moški in ženska, ni pa nikakor nujno, da sta zakonca.
Pri nas smo izbrali dva botra. Po moji strani je bila moja sestrična, po moževi pa njegov bratranec. Izbirala sva pa predvsem po pomenu krsta samega – kaj naj bi boter predstavljal in kakšen naj bi bil.
Nečaku pa sem bila pred leti botra sama – gre izključno za izbiro staršev (čeprav ponekod duhovniki baje še uveljavljajo svoje mnenje).
LP
Letos junija smo imeli krst in najina hčerka je imela samo enega botra (in to mojega brata). Boter je lahko eden ali pa sta dva. Samo če sta dva morata biti obvezno moški in ženska.
Naredite po lastni izbiri!
LP,Kristi*
Od nekdaj, od pamtiveka, kolikor daleč nazaj nese spomin našemu rodu, sta bila krstna botra dva, redko kateri otrok je imel samo enega. Po cerkvenem kanonu je dovolj EN boter, od pamtiveka, če pa sta dva, sta različnega spola in po možnosti eden iz mamine in eden iz očetove žlahte oz. strani, ni pa nujno. Ker naj bi bil boter tisti, ki v primeru smrti staršev poskrbi za otroka, je tako, da se izbere par. Dandanes, ko kup ljudi niti nima zakramentov, ki so potrebni za botrstvo, ima tudi vedno več otrok le enega botra ali botro. Kar je po pravilniku dovolj.
Mislim, da se ogromno ljudi odloča za krst kot za folkloristični obred, brez zavedanja, kaj krst sploh je in kaj pomeni. To mislim. Izmislili?? Mene zanima, kaj se boste taki, ki boste za krst v cerkvi prvič in verjetno tudi zadnjič, še izmislili?
Naj bo en in ta predan svojemu poslanstvu. To, da je en iz ene in druge žlahte, je lahko velik vrag. Kaj pa če se starša ločita? Ali pa, bognedaj, en od staršev umre in si drugi najde novega partnerja?
Boter ima, vsaj za otroka, vlogo “pooblaščenca” in zaupnika staršev. Starši botru zaupajo “nalogo”, da bo otroku zaupnik in moralni prijatelj, ko ga bo ta potreboval. Vsaj sam to funkcijo tako vidim…
Glede verske konotacije pa je tako: v teh časih ne bi krsta označeval za folkoro, ampak del spoštovanja tradicije… krščanstvo navsezadnje zaobjema precejšnji del kulture našega naroda.