Najdi forum

jok v nosečnosti

Sem v 8. mesecu nosečnosti. Z možem se precej kregava in jaz veliko jočem. Ali menite, da to kakorkoli vpliva na otroka?

DA!

Moj ginekolog ima zelo dober način za ugotovit, kaj škodi nerojenemu otroku in kaj ne: če se o tem sprašuješ, imaš prav gotovo razlog za dvom….

---------------------------------------------------------------------------------------------- Ker ne verjamem v telo, rad bi te videl v srce. <http://tamala0801.moj-album.com>

Morda so za jok krivi le hormoni. Sama pri sebi opažam, da me lahko spravi v jok že vsaka malenkost. Sem pa našla doma novo orožje. Prepir že v začetku ubranim z nasmehom. Poskusi, morda uspe tudi tebi. Pa dopusti kanček možnosti, da smo za prepir lahko tudi same krive.

Veliko nasmehov in smeha,

Orange

sam jok je sproščujoč in kvečjemu koristi .. mene bi bol skrbel odnos s partnerjem .. in zakaj se kregata.

B.

Odgovor je NE!!!!!!!!!!!!! NIKAKOR!!!!!!!!!!!!!!!

Verjami, da sem sama jokala več kot ti, draga neznanka! Kot strastna kadilka, sem skadila 7 cigaret na dan, eno noč, ko mi je bilo pa najhujše pa sem skadila 2 škatli! Jokala sem celo noč. Bilo je obupno! Vsak dan sem (brez pretiravanja) jokala najmanj 3X! Iz žalosti in obupa! In se božala po trebuhu in opravičevala dojenčku…. Vedi, da nisi edina!!!!!!!!!!

Rodila sem septembra 2003. Otrok je tehtal 3630 dag in meril 51 cm. Otrok se skoz smeji, joče če je res nekaj hudega. Res je čudovit otrok. Brez pretiravanja!

Aja, pa nekadilka sem!!!! In prepirov več ni! Mož se je zelo bal otroka… In zdaj je kot v pravljici! Otrok celo noč spi-11 ur!!! Torej je miren ne glede na stres, ki ga je preživljal z mano !!!!

Drži se! Malo so to tudi hormoni….

pa-pa, jasmina

Hvala, Jasmina!

še nerojen otrok čuti, oz. zaznava razpoloženje mamice. Poskušaj biti čimbolj umirjena in pozitivnih misli!

ni vredno, da se sekiraš in kregaš, ker to škodi tvojemu otroku.

Jaz sem se tudi kar dosti prejokala v nosečnosti (pred 2.leti); se mi je zdelo preveč sprememb naenkrat (nosečnost, poroka,selitev,…), pa še mož je (zame) prepočasi dojemal :))) Skratka, še sedaj se spomnim, da sem še isto noč, ko sem rodila, prej vsaj tri ure jokala in se pričkala z možem.
No, da ti povem, da me zdaj ustavljajo ljudje na cesti (pa ne samo stare gospe ) in me sprašujejo kaj počnemo z otrokom , da je tako vesel. Mogoče je imel mali kakšen slabši dan (ali teden) v nosečnosti, ampak lahko ti garantiram, da je še pomembnejše obdobje izven trebuha.
Poskušaj slabe dneve nevtralizirati z dobrimi, poslušaj glasbo, ki ti ustreza, premigaj se, pogovarjaj se z malčkom, kaj dobrega (zdravega) pojej pa boš takoj nekaj dobrega naredila za malega.

Nerojen otrok čuti tvojo žalost, stres in prepire. Mislim, da je malo neodgovorno od partnerja, če je on tisti, ki daje povode za kreg in jok in pri tem ne pomisli na otroka.

Že res, da so hormoni tisti, ki velikokrat pripomorejo, da jokamo brez pravega vzroka. Tudi mene se je v tistem času dalo hitro pripraviti do tega. Pa mi je vedno mož rekel, pa kaj se jokaš, pomisli malo na otroka. Moral bi pač razumeti, da je to posebno stanje in da je treba včasih iti preko, pa tudi če se mu zdi, da nimaš prav.

Bi pa rada še nekaj pripomnila: zakaj si napisala ta post in spraševala za mnenje vse? Rajši bi rekla, da želiš, da ti nekdo reče, da nima vpliva, saj si očitno čakala le na to, da se bo oglasila kakšna, ki bo rekla PRAV imaš. In zakaj hvala jasmini? Tudi druge so ti dale odgovore, si vzele zate nekaj minut časa in ti hotele povedati, da vse skupaj ni prav. S tem da rečeš, saj tukaj je ena, ki pravi isto, kot se mi dogaja, NISI rešila svojega problema. Sicer že sama lahko veš, da jok in kreganje nikoli nista bila dobra že samo zate, kar se psihe tiče, potem tudi za otroka to ni dobro…

Glavna sestra nekega oddelka v porodnišnici je rekla, da se vzgoja otroka začne že v trebuhu.

In svetujem ti, da se ne obesiš ne en post, ki je napisan tebi na kožo. Končno želiš dobro svojemu otroku.

Pa brez zamere!

Čimveč lepih trenutkov ti želim, saj je nosečnost stanje radosti in pričakovanja, ne pa žalosti in joka. Poskusi na drugačen način. In prepričaj sebe, da za nekatere stvari pa res ni vredno jokati. In odmakni se od tistega, kar te spravlja v slabo voljo. Dobesedno, pojdi stran od negativne energije. V svoje in otrokovo dobro!

LP, Ana

Zelo žalostna, glavo pokonci!
Čakajo te čudoviti dnevi, tedni, meseci,…
Lp, Mateja

Tudi jaz sem se pri prvem veliko sekirala in kregala z možem. Mislim, da imaš pričakovanja, kako naj se mož obnaša prevelika, reagiraš užaljeno na vsako njegovo obnašanje, ki ni optimalno, ali imam prav?

Zdaj sem v drugi nosečnosti in mi je slabo, tako da vse pustim na miru, moža tudi, ga ne obremenjujem s tem preveč in kreganj ni.

Ugotovi, kako gleda on na vse to in malo popusti, čeprav se ti morda zdi, da je on edini, ki naj bi popustil.

Morda je pa odvisno tudi od otročka, ne vem, pri tem sem tako mirna, pri prvem pa me je vse motilo, hrup, če kdo ni bil ekstra prijazen.

No naš mali ima zdaj težave z ušeski, kaj vem, če je to od tega.

V glavnem, malo popusti, pa ne biti užaljena za vsako stvar, ko bo mišek prišel, te tako ne bo zanimalo več nič drugega.

Pa čim manj razmišljaj, ko boš spet jezna ali slabe volje, kar ne misli na nič. Samo sprejmi občutke, v mislih pa si ne govori nobenih stavkov.

Lp, Srči

JAz sem tudi veliko jokala,pa ni z otroci,ki so sedaj \e odrasli ni; narobe.

Zdaj je skrajni čas, da poskušaš najti odgovore na vajine težave in poštimata odnos. Otrok to čuti, še huje pa bo, ko bo rojen in se bo vsak dan bolj zavedal, kaj se dogaja. najprej priporočam kako dobro knjigo o samozavesti in odnosih med partnerjema! Če ne gre, pa tudi strokovno pomoč.
M

Mojca Berdnik Vozel

Pozdravljene

Stara sem 24 let in sem v 19.tednu nosečnosti. Danes sem v trebuščku začutila rahle “mehurčke” in jih, ko sem nanj položila roko tudi začutila. Ko sem to seveda vsa vesela povedala partnerju pa on na to sploh ni pokazal posebnega navdušenja. Seveda ne pričakujem da bo ves čas skakal od veselja ampak včasih imam občutek kot da se ne veseli otroka tako, kot bi se ga moral glede na to da bo to najin prvi otrok in si ga je sam zelo želel. Ko sva pred kratkim nakupovala malenkosti za otročka, je ves čas le gledal naokoli za stvari se sploh ni zanimal, bolj ga je zanimala cena in da ne bova preveč zapravila??! Žalosti me to, da ko kupujeva za mladega psička ki ga še imava doma, nikoli ne gleda na ceno in bi psu kupil vse a pri otroku bi gledal na ceno?? Doma se zaradi tega psička velikokrat tudi skregamo ker je že zdaj preveč razvajen…nekega dne me je zaradi psa spravil celo u jok!!! Prišla sva od ginekologinje in jaz sem se takrat še slabo počutila. Pes je seveda takoj začel skakati po meni in ker mi logično ni bilo do tega od vse slabosti, sem ga pregnala stran. Kasneje me je vpričo svoje mame skoraj nadrl kako grdo se obnašam do psa!! To me je seveda popolnoma spravilo iz tira in sem ga vsa besna tudi jaz vpričo njegove mame dobesedno nekam poslala in odšla v sobo da sem se lahko zjokala, ker nisem mogla verjeti da me nadira zaradi psa, ki sem ga zaradi slabosti odrinila stran!! Strah me je da mu pes več pomeni kot midva z otrokom..:((o psu govori kot da bi bil najpomembnejši v naši družini in pripravil me je do tega, da psa vedno manj maram, ker se zaradi njega počutim “ogrožena”! Včasih ga celo sovražim ko vidim kako navdušen je nad njim, kot nad otrokom ni!! Še moja mama se za mojo nosečnost bolj zanima kot on!! Kadarkoli ko želim govoriti o malčku v meni on samo prikimava ali pa me velikokrat sploh ne posluša!!:(( To me spravlja v neskončno žalost in nenehen jok, včasih si celo želim da ne bi zanosila ker se on ne veseli z mano:(( nekajkrat sem mu že povedala, kaj me muči pa on samo zanika ampak bolje ni pa nič! Mislim da ne pretiravam ampak tako čutim in ponavadi se o svoji intuiciji ne motim..PROSIM za kak nasvet kaj narediti saj ne morem ves čas misliti na to in biti žalostna v teh trenutkih ko bi morala biti vesela, verjamem da mojo tesnobo in žalost čuti tudi malček v meni:((

Hvala, lp

Na mojem otroku pa so vidne posledice maltretiranja s strani biološkega očeta, ki me je psihično izrabljal zadnj tretjino moje nosečnosti. Namesto, da bi me zapustil že takrat, je raje vse to vlekel do slabega 5. tedna otrokove starosti, nato pa odšel k ljubici. Jokala sem tudi po otrokovem rojstvu, v srcu sem čutila neznosno bolečino, pa še dojila sem ga. Vse to je še kako vplivalo na otroka, ki je danes pri 2,5 letih zelo vznemirjen, živčen, hiperaktiven….
Vsem nosečnicam svetujem, da naj pozabijo na skrbi in uživajo v pričakovanju dojenčka, če je to le mogoče….

Ojla. Verjetno ni dobro biti pod stresom. Ce je pa jok zaradi hormonov, pa tako nimas kaj. Jaz sem v tretjem mesecu in zadnje dni jokam, ker junak umre na koncu knjige, ker je v reklami srckan kuzek, ker je moz nekaj naredil brez da bi me vprasal, ker je tasca tecna. Za vsako neumnost se mi vlijejo solze, ampak cez pol ure sem spet srecna in nasmejana.

Tudi pri meni so čustveni vzponi in padci v 12. tednu nosečnosti. Meni so rekli, da razpoloženje vpliva na otročka, ampak kasneje…

Vsem, ki imate partnerske težave, močno priporočam ogled videa (po možnosti s partnerjem): https://youtu.be/07MooCyV2nQ

Veliko veselja vsem! <3

New Report

Close