Mamice!

Kdaj hodite domov iz službe? Jaz začnem ob 8-ih in končam ob 17-ih, pogosto tudi kasneje. Delala naj bi do 16-ih pa je dela toliko, da bi lahko vsak dan do večera ostala v službi. Odmora imam komaj toliko, da nekaj pojem. Zelo sem žalostna, ker sem tako malo časa z mojima pikicama, ki me pogrešata in se oddaljujeta od mene. Imate iste probleme???

Hvala in lep pozdrav!

Mojca

Ja, jaz imam iste probleme. Muči me slaba vest in žalostna sem. V službi so na vodilnih položajih moški in se jim zelo čudno zdi, če gre kdo ob štirih domov… Dela je dovolj, a vseeno, na tem svetu ni samo služba.

Živijo, Mojca!

Pri p…. ne vem več, ka naj si mislim.
Spodaj, dekle z izobrazbo ne dobi službe in bi je bila zelo vesela. Potem pa ti, ki imaš službo jamraš, kako naporno ti je v službi in otroci trpijo.
Če je služba-ni vredu, če ni službe- spet ni vredu (to mi je jasno, da ni).

Pa kaj se delate norca, ali kaj ? Danes, ko je tolikšna brezposelnost, jamrate nad službo, ki jo je tako težko dobiti in tudi obdržati.
Vzemi knjigo, pojdi na borzo, boš lahko doma ter dala prostor nekomu, ki pa bo rad delal oz. bo vsaj vedel zakaj dela.
Čez tri mesece, ko boš pa doma, boš pa jamrala, kako si za vse sama, kako nikamor ne prideš, kako ni denarja za ono in to,…
Saj hodiš v službo tudi zato, da preživiš otroka, ali ne ?

Nehajte se že enkrat delati norca in razmislite, kaj za vraga bi radi?
Idealnega ni, da se pa vse, če je volja in zdravje.
Kako bi šele bilo, če bi delala v zdravstvu, trgovini, gostinstvu, ko so tu še prazniki in izmensko delo?

Lahko noč, narode moj!!!!!!

Te popolnoma razumem. Sicer sem trenutno na porodniški, vendar pa me že skrbi, kako bo, ko bom šla spet v službo. Pred porodniško sem namreč delala cele dneve, malicala skoraj nikoli, bila sem popolnoma izmučena, družabnega življenja sploh nisem spoznala. Služba me je tako zasvojila, da sem celo doma premišljevala, kako bi rešila določen problem v službi, pri sebi sem vseskozi imela blokec, v katerega sem zapisovala misli v zvezi s službo. Hodila sem delat celo ob sobotah, saj takrat ni bilo telefonov in sem se lahko v celoti posvetila delu.

Bom raje kar nehala. Pred sabo imam še čudovitih 6 mesecev z mojo pikico in poizkusila jih bom kar najbolje izkoristiti.

PS: moj nasvet: ko prideš iz službe se najprej posveti svojima pikicema, gospodinjska dela pa pusti za zvečer, ko oni dve že spita. Pa srečno.

No, zaradi takšnih pa živimo kot hlapci Jerneji… sicer se pa za vsako rit najde palca. Dragi “hlapec Jernej”, ko te bodo teple krivice na tvojem delovnem mestu, se drzni podpisati s tem nickom, potem pa prenesi še vse batine!

čao

Bodi srečna, da službo imaš. Jaz sem brez nje, zdaj pa je brez nje ostal še mož. Pa vzdržujeva 2 otroka in bi dala vse, da bi imela službo.

Vem, da je hudo biti ločen od otroka, ampak…

Slonček, tole je bolj slaba tolažba. Poznam obe situaciji: sem bila že brez službe in v službi, v kateri delam ur dnevno, dni v tednu! Trenutno sem na “zasluženi” bolniški.

Ni vse v tem, da bodi srečna, ker imaš službo… jaz delam za skrajno mizerno plačo, v poniževalnih okoliščinah, otroka v februarju nisem skoraj nič videla… raje brez, kot s tako službo, verjemi.

Mojči, išči naprej, išči drugo službo, če te to onesrečuje. Pa drži se, saj bo bolje :)))

čao

Potem pa ti svetujem BREZ, ča si sama tako ugotovila
Tudi sam hodim v službo ( sreči hvala, da jo imam) in tudi sam moram v službi prenašati določene muhe nadrejenih in biti odgovoren za njihove “šlamparije”. Ker se pa zavedam, da je treba nekaj v lonec dati, ne vidim vse tako nevzdržno. Pa niti najmanj ne trdim, da je lahko. Če veš zakaj delaš, potem je lažje.

In če rečem, da nečesa ne razumem, potem ne razumem. Lahko me pa kdo porazumi. Se ne branim.

Se pa malo manj “vsajaj” v tiste, ki razmišljajo drugače kot ti. Mnogim je tudi zaradi takšnih karakterjev v službi še težje.

LN

Ja, zakaj pa zdaj vsi napadate Mojco? Saj ni napisala, kako nesrečna je, ker ima službo. Prepričana sem, da se čisto dobro zaveda, kaj je imeti službo. Ampak kljub temu človek lahko kdaj kaj pojamra, a ne? Nikar iz muhe ne delajte slona.
Mojca, saj bo šlo, boš videla:)))

Hlapec Jernej, brez zamere, ampak ko berem tvoj zgornji post, se mi zdi, da tudi tvoj ton ni tako nedolžen. Pa me zanima, kdaj so hodili iz službe tvoji starši, ko si bil majhen?
mojca nam je želela le potožiti, kako hudo ji je, ker svojih otrok skoraj ne vidi in najbrž pričakovala od nas podporo in spodbudne besede.
Imam srečo, da imam službo s “humanim” delovnim časom, a večkrat razmišljam, kako hudo bi mi bilo (oziroma mojim otrokom), če bi morala biti v službi cele popoldneve.
kaj imajo potem otroci sploh od staršev? Večina vzgoje pade na vrtec in varuške, babice… koliko lahko starš vpliva na svojega otroka v teh dveh urah? Kako jih lahko vzgaja? Žalostno je, da je pri nas vse več služb z “evropskim delovnim časom”. Mislim, da take službe niso pisane na kožo staršem z majhnimi otroki. Pa tudi tistim z malo večjimi ne. In mislim, da bi se dalo marsikje delavni čas tudi prilagoditi, če bi imeli vodilni malo več posluha za to. To je moje mnenje. Jasno pa je, da je služba vir dohodkov in da v tem času žal lepe službe ne padajo z neba, zato nasvet, naj pusti službo, res ni najprimernejši. Lahko pa malo potarna in najde sotrpine na tem forumu, ugotovi, da ni edina… Pa ji bo morda malo lažje…
No, hlapec Jernej, mogoče sem te pa le malo porazumila :), če se z mano ne strinjaš, pa tudi nič hudega.

Mojca:)) verjamem da ti ni lahko. Stisni svoje malčke in poskusi izkoristi vsaj čas, ki ti ostaja tako, da bo vsem prijetno!

LP
TISA

Kaj pomeni to “vsajati se v nekoga”?? Slovenščina?

:)))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))

Aja, če ti “vsajanje v tebe” – uh, kakšna grda popačenka :))) – ni všeč, pomisli, da tudi mojci ni do tvojega “vsajanja vanjo”. Ko smo ravno pri drugačnem razmišljanju 😉

čao

Ej, pa saj Mojca sploh ni rekla, da noče delati ali da ji je odveč ali pa da bi celo najraje pustila službo. Rekla je samo, da bi bila rada več z otroka – a niso to želje nas vseh?!!
Žalostno, v kaj se spreminja ta forum! Že ena tako nedolžna izjava, tako nedolžno mnenje, pa nekoga tako razkuri… Hlapec Jernej, očitno tudi tebi ni tako hudo, saj imaš še vedno ogromno časa, da prebiraš ta forum in med vsemi ogromno ponavljajočimi temami se spraviš ravno na to – najbolj nedolžno izjavo…

Imam službo, rada delam, imam zoprno šefico, slabo plačo, kup kreditov… Pa vendar bi bila tudi več s svojima fantoma. Normalno, da ob službi in ob vseh pripadajočih dejavnostih (mojih in njunih).

Zadnje, kar sem si želela je, da bi bil moj pos mišljen tako, kot da sem nesrečna, ker imam službo. Po moje tudi ni tako napisan….

Torej! Žalosti me to, da otroke oddam v vrtec ob 7:30 in jih vidim ob šestih zvečer. Okoli sedmih pa moji punci ponavadi že spita. Vse je na mojih straših, ki nikamor ne moreta in sta praktično straša najinim otrokom.

Moram pa reči, da se je ta forum izredno spremenil (obiskujem ga že skoraj 2 leti) na slabše. Res ne vem, zakaj nekateri iščejo prepir na vsakem koraku svojega življenja. Lahko bi se vsaj malo potrudili za Primoža, ki se tako trudi za nas!

Hvala vsem za vaše predloge, tolažbo….

Radi se imejte,

Mojca

Čisto te razumem Mojca, kako hudo ti je. Tudi jaz sem zamenjala službo za boljšo plačo, vendar za slabši delovni čas. Delam od 8. do 16. ure. Tako da sem doma okrog 17. in že to mi je ful pozno. Zato probam izkoristiti dve do tri ure z otrokoma, kot je najbolje možno.
Bedni so res ti delovni časi.

Mojca!

Popolnoma te razumem!
Tudi sama se ubadam s temi dilemami.
Včasih sem se vozila več kot 1 uro daleč v službo, potem pa mi je nekega dne, ko sem prišla malo prej domov, moja sončica rekla: mami, a gremo že spat?
Zdaj za skoraj polovično plačo delam v domačem kraju in včasih pretakam solze, ker ne morem plačati položnic…
Še vedno prihajam domov okrog 17h in straaašno trpim, vendar se trudim in si vzamem vsaj urico do dve časa za moje sončke.
K sreči jih iz vrtca pripelje ati, kadar pa jih grem iskat jaz, se mi trga srce, kajti v vrtcu sta samo moji dve in dežurna vzgojiteljica.

Tudi jaz se kar naprej srečujem z razmimi “hapci Jerneji”, pa se ne ukvarja z njimi. Škoda časa. Raje se posvetim mojima sončkoma. Več kot sebe jim ne morem dati. In to mi tisočkrat vračata, pa čeprav nimata Baby born vozička za punčke….

Drži se!

Za malo tolažbe, te prav razumem. Praviš, da imaš veliko dela, jaz pa imam drug problem. V moji službi ( verjele ali ne) bom umrla od dolgčasa. Nič nimam za delat. Resno. Vse postori sodelavka, sama pa brskam po netu in pasem dolgčas. Pa ful prosim če mi dajo kaj za delat, hodim težit k šefu pa nič. Iščem novo službo, ker se mi bo tu zmešalo. Tole ni nobena provokacija, je čista resnica. Tudi jaz imam doma dva sončka in se mi zdi glupo sedeti tu v službi in gledat v zrak, ko pa bi bila doma koristnejša. Pa rabim plačo, samo z eno ne moremo preživeti. Ampak tudi druga služba se bo našla, jaz sem optimist. Še kako dobro razumem kako se počutiš, jaz sem prejšno službo bila primorana pustiti, ker so uvedli delovni čas do petih, doma bi bila ob pol sedmih mala dva me ne bi nič videla, pa še varstva nisem imela. Res ni za mamice in očke lahko kombinirati službo in starševstvo. Veliko nas je, ki imamo isto težavo kot ti. Ne obupaj!

Preveri svojo slovenščino. Toplo priporočam. Če bi pisal v književni slovenščini, se bojim, da me ne bi razumela. Pa kaj bi govoril, tudi zdaj t i ne “vleče”.

Pa, pa

Hvala, Tisa.
Moja starša? Oče terensko delo in službene poti, mama 8 ur + 1,5 ure za pot v službo in domov. Se mi zdi, da pri njima ni bilo bistveno drugače kot je trend danes.
Jaz nimam nič proti drugačnim mnenjem in ne postanem histeričen in napadalen, če je kdo drugih misli.
Moški pač verjetno imamo debelejšo kožo in smo vzdržljivejši glede takšnih in drugačnih naporov v življenju. Včasih je potrebno pomisliti, da je lahko stanje še slabše kot je v tem trenutku. Potem se gre lažje z optimizmom v jutrišnji dan.

LP

Jaz hodim tik pred zapiranjem vrtca (ob 17h) po njiju. Zjturaj sem v službi malo po osmi. Zjutraj pač zamujamo, ker se sto na uro crkljamo vsi štirje v veliki postelji. In popoldneve izkoristimo najbolj, kar se da. Kuhamo ne, razen večerje. In časa ni tako malo, samo pustiš si gospodinjstvo za zvečer. Če prideš ob petih in potem hitiš s kuhanjem in pospravljanjem, potem res ni nič od tega.
Meni se ne zdi, da se oddaljujemo. In tudi nisem žalostna, ker se “malo vidimo” – pač izkoristimo to, kar lahko, in smo zadovoljni. Služba, ki jo imam, mi paše, ker je v redu delo, nobenih mučk glede denarja, krasni sodelavci, nobenega teženja zaradi kakšne bolniške ali porodniške (pa je privat firma!). Imamo vikende, ki jih tudi izkoristimo za to, da smo skupaj, ne za nakupovanje in generalno čiščenje. Nimam občutka, da smo premalo skupaj.