Darovanje kostnega mozga
Ste vi, gospa Bojana, to naredili že prej? Nas je slučajno že kdo prej javno vzpodbudil k temu? Pozivali so nas na krvodajalske akcije in smo se temu tudi kar množično odzivali, za kostni mozeg pa žal ni bilo neke večje javne vzpodbude. Torej v razmislek vsem tistim, ki so vedeli, da bi na ta način mogoče rešili življenje že komu prej, pa ga niso, ker v Sloveniji to ni bilo javno objavljeno. Sem iz tehnične stroke, tako da sem žal živela mnogo let v prepričanju, da so v takem primeru primerni le družinski člani. In če bi že kdaj prej neslavna oseba naredila javni poziv oziroma bi to naredili ljudje iz medicinske stroke, sem prepričana, da bi se ljudje že prej odzvali – in morda rešili…. kdo ve? Vendar me moti zmerjanje, da sem zaradi svoje nevednosti nesramna.
Draga Bojana, jaz recimo – pa se kar nekaj spoznam na medicino – nisem imela blage veze, da tudi kostni mozeg lahko daruje nesorodnik, kar pa sedaj pač vem, prav tako mnogi ostali, ki tudi prej sploh niso oz. nismo imeli informacij, kaj in kako je s tem ter da je to tako težko najti. Sama sem bila precej prepričana, da ko nekdo zboli, da je dosti enostavneje najti primernen kostni mozeg med njegovimi sorodniki, kot pa se je to izkazalo zdaj – namreč, da tudi sorodstvo tega žal ne zagotavlja.
In kaj naj bi po tvojem mi morali storiti? A naj grem zdaj npr. na cesto mahat s svojimi jetri, če jih morda slučajno kdo potrebuje? Če ni neke jasne pobude, je razumljivo, da ljudje ne vedo, kaj sploh lahko storijo, moralo pa bi se ti zdeti lepo vsaj to, da se nas zdaj, ko to VEMO, toliko odzove. Ti se najbrž ne boš, pa se zato tolažiš in si čistiš vest s takimi bedastočami, ali se motim? Sicer pa, saj ni pomembno – tvoj komentar je skrajno neumesten.