Najdi forum

Kaj se naj naredim?
Sem mama 7 mesecnih dvojcic, nedonosenih, hvala bogu se lepo razvijata, rasteta in sta zdravi.
Problem je v tem ker sta naporni, zahtevni, niti nevem kako se naj izrazim. Vecino dneva je jok, in to prav vsak dan. Zjutraj sta se vredu, smejita se, cebljata, potem pa se zacne. Sta na adaptiranem mleku od zacetka, plus nekaj malega dojenja je bilo. Poskusam tudi z gosto hrano, pac koliko jima je, ne silim. Pred vsakim hranjenjem je jok, zvecer pred spanjem je jok. V vozicku nekaj casa zdrzita potem pa jok. Na ravnem, na igralni podlagi par minut potem pa jok. Edino na rokah je vredu, pa se to vcasih zataji ko se histericno razjokata in se ju ne more pomirit. Spita cez dan lahko recem nic, mogoce kako uro vsaka nagrabita oo obrokih. Noci so nemirne, premetavanje, jok. Vstajam se non stop, da dam dudo nazaj v usta, ju umirim, obrnem,vcasih pijeta caj, vcasih noceta. In tako do jutra. Pedijatrinja pravi da bo izzvenelo oz da sta karakterno taki pac. Jaz pa nevem kaj naj se naredim. Nista lacni, zejni, previti sta, trudim se da ju ne zebe, da jima ni vroce, a mi delujeta tako nezadovoljni, nesrecni, nic jima ni prav. Za uspavanje cez dan sem poskusala vse mozno, od rok do vozicka, nic ne gre. In se bi lahko pisala.
Posledicno sem jaz utrujena, nenaspana in seveda zivcna, kar se poslabsa vse. Najhuje je ko obe jokata istocasno, pa ko se iz spanja zbudita v joku, ko cez dan zaspita za par minut.
A ima katera kak nasvet, ali pa vsaj tolazbo, posebej mame dvojckov, ki so podobni mojima dvema?

Živjo,

sicer nimam dvojčkov, imam pa tri otroke. Ne vem, če bo pomagalo, ampak naj poskusi z uspavanjem očka. Če je seveda to mogoče. Pri nas je to pomagalo. Ker si ti živčna, otrok to čuti, se še bolj joka, začaran krog. Očka pa a te stvari drugače gleda in tudi dojenčki in kasneje otroci se ob očku drugače obnašajo. Pa še ti boš imela zvečer tiste pol ure mir.

Drugače pa ja, kot je rekla pediatrinja, zrastejo. Čisto zares in kar naenkrat prespijo noč, čez dan se sami igrajo, in svet je kar naenkrat lepši. Ali pa vsaj manj utrujen 😉

Veliko potrpežljivosti ti želim!

Kaj naj ti rečem drugega, kot da poskusiš vzdržati. Sicer nimam dvojčkov, je bil pa tak moj sin do nekje drugega leta. Tako naporen, da je tašča celo predlagala, naj grem v lekarno po pomirjevala za dojenčka! Poskusi najti nekoga, da ti vsak dan vsaj z uro prevzame otroka in da se ti greš nekam umirit. V tisino, mir, n kakšno jogo ali pa se naspati. Midva sva imela srečo in smo lahko vikende prezivljali pri starih starših, kjer sva se dobro naspala in spočila, tako da sva nekje do srede bila ok, potem pa sva poskusila vzdržati do petka, ko sva spet lahko malo zadihala… Sem pa prepričana, da nekateri otroci vlečejo nase živčnost in utrujenost staršev, razumem pa tudi kako je, ko se ob neprestanem joku in skrbi za otroka ne mores spočiti. Začaran krog…potem pa še poslušaš velikokrat od drugih, kako ne znaš naučiti otroka spati, ga umiriti in podobne nebuloze. Ti so pac imeli srečo, da so lahko ob dojenčkih uživali. Drugega otroka sem samo polozila in je spal, vedno nasmejan, ni da ni. Brez kakršnega koli truda. Pri prvem pa sva preucila vse knjige o spanju, metode, poskušala ni da ni, pa nobenega učinka. Tak nemiren, nestrpen, neučakani je še danes. Srečno ti želim!

New Report

Close