Najdi forum

Patrik-6,5 let – moj za vedno

5.4.2011 je daleč najhujši dan v mojem življenju – umrl je moj zlati lepi sinček, Patrik.

Kruta usoda ga je doletela, v cvetu otroštva, poln energije, stalno v gibanju, hodil je v prvi razred, vedno nasmejan – in zdaj ga ni več.

Boli tako, da ni za povedat. Jaz res ne vem, kako bom to zdržala, ker bolečina je nepopisna, najraje bi šla k njemu, pa kjerkoli je. To življenje je izgubilo ves smisel, čeprav imam še mlajšega sinčka in zanj se z možem trudiva, da nekako funkcionirava.

Ampak spomini tako zelo bolijo, Patrik je v naši družini pustil tako veliko luknjo, da je ne bo mogel nihče nikakor zapolniti. Zdaj ga pa lahko obiskujem samo še na pokopališču, kjer ima grobek. Sploh ne vem kako bom prenesla njegov rojstni dan, pa praznike, pa novega leta se je vedno tako zelo veselil – sprašujem se kaj sem naredila tako zelo slabega v tem življenju, da sem prisiljena samo trpet? KAJ ZABOGA?

Upam pa, da kjerkoli je se ima lepo, pa da ga babica čuva.

Žalostna in obupana mami

Draga Žalostna mami, ko preberem tako zgodbo se mi trga srce ob tako hudi izgubi ti izrekam globoko sožalje.

draga žalosta mami, izrekam globoko sožalje.
Samo prebrala sem to žalostno sporočilo in dan se mi zdi tako turoben.
Živeti je treba, iti naprej, sinko ne bo nikoli pozabljen….
Najbolj žalostno je, ko se morajo starši posloviti od svojega otroka.
To se ne bi smelo nikoli zgoditi. A žal ni tako!

iskreno sožalje, si ne predstavljam tvoje bolečine, čeprav sem se že videla v tej vlogi ko mi je otrok zbolel za rakom, pa se je hvalabogu – zaenkrat dobro končalo. A strah ostaja.

Res hudo mi je ko berem tvoje sporočilo, ne vem kaj naj rečem, saj za tako izgubo in žalost žal ni besed. Edino drži se!!!!!! Saj te tvoj Patrik gleda in spremlja vsak dan, vsako uro, minuto, sekundo,…zato ko ti bo hudo le pogovori se z njim bo vesel, tebi pa bo lažje.

Drži se!

Spoštovana žalostna mami,

v mislih sem z vami.

tako zelo žalostno je to da ne vem sploh kaj naj rečem..

Iskreno sožalje.
Minilo je enajst mesecev od nenadne smrti sina.Nič ni bolje in vem, da nikoli več ne bo, kot je bilo.
Imamo rano, ki je ni mogoče zaceliti.Tolaži nas samo vera, toda ne vera v škofe, duhovnike. ampak vera v minljivost zemeljskega življenja, o srečenju duš nekje, nekoč. Bodite močni, predvsem ob praznikih in rojstnih dnevih. Ko misliš, da se nekako pobiraš, zopet zareže bolečina, še močneje, še ostreje…

Iskreno sožalje.

Draga Žalostna mami!
Ob takih dogodkih človek preprosto onemi.
Vse kar bi hotela povedat mi nikakor noče preit v kaj smiselnega, kajti v tej tragediji NI in ne morem najti nobenega razloga s katerim bi se lahko “opravičila” smiselnost za to nenadomesljivo izgubo zlatega sinka.
sama imam 1.šolčka in sploh nočem in ne morem pomisliti , da se lahko kaj takega zgodi.
Na žalost se Vam je in zato vam res izrekam iskreno sožalje.
Bolečina bo vedno prisotna, izguba nenadomestljiva zato vam iz vsega srca le želim, da vam bo čim prej dano “naučiti” se živeti s tem!!

Topel ,pa čeprav le virtualni objem tebi, možu in malemu bratcu, mali zvezdici Patriku pa mir in spokoj tam gori!

daal-Nataša

Iskreno sožalje

Iskreno sožalje tudi z naše strani!

Žalostna mami,

iskreno sožalje ob izgubi malega Patrika. Natanko vem, kako se počutiš. To lahko rečem samo zato, ker sama preživljam isto. Tudi meni je 5.4.2011 umrla hčerka. 2,5 let je imela. Najbolj veselo in prijetno bitje, kar sem jih kdaj srečala. Nenadoma. Ni ji bilo pomoči. Zdaj nas čaka grozovito naporna pot. Tudi sama imam še 4-letnega sinka, a mi ni tolažbe. Vsaka beseda je odveč. Tolažilne besede so le bob ob steno.
Verjamem lahko le to, da bo nekoč ob izgubi lažje. Nikoli pa tega ne moreš preboleti, še maj pozabiti. Samo navadili se bomo na to, da jih nimamo več pri sebi. Vsaj fizično. Drugače so vedno z nami. V srcu. Vedno in povsod.
Nekdo je rekel: če žena izgubi moža, je vdova, če mož ženo, je vdovec. Kadar ostane otrok brez staršev, je sirota, kadar pa starši izgubijo otroka, sploh ni besede. Je ni, ker se bolečine ne da opisati.
Za vse, ki smo za našimi otroki ostali želim, da najdemo pot in gremo naprej. Za nas, za naše otroke, ki jih še imamo, ali jih bomo še imeli. A izgube ne more nadomestiti nihče.

Srečno,
Nataša

Tasa1007 tudi tebi izrekam globoko in iskreno sožalje ob nenadomesljivi izgubi
in iz srca res želim, da se nekako “naučiš” živeti z bolečino in praznino, ki jo nihče in nikoli ne bo mogel zapolniti!

Topel objem , pa čeprav samo virtualni!
Nataša-daal

Žalostna mami ..tudi tebi en velik objem!! Z mislimi se velikokrat z vami!!

Tasa1007,

Iskreno sožalje.

Ja, kdor tega ne doživi težko razume.

Sama sem šla na portal http://www.zalovanje.si, tam so se odločili, da bodo srečanja za žalujoče na dva tedna, prvič 23.5. Midva z možem bova šla in upava, da pomaga vsaj malo.

Bi se nam pridružila?

Drugače je moj mail [email protected], lahko mi pišeš, pa se bova mogoče ena drugo malo tolažile ali vsaj resnično razumele. Prosim piši mi, ok?

Hvala vsem za izrečene sožalje, upam, da nobena od vas tega ne doživi, saj je prehudo.
Patrik počivaj v miru, igraj se in čuvaj nas, kjerkoli že si, imamo te zelo radi in neizmerno te pogrešamo 🙁

Tvoja žalostna mami

Iskreno sožalje ob tragični izgubi.
Večkrat se spomnim na vas, čeprav se ne poznamo, saj imam tudi jaz 6 letnika doma in ne razumem kako se lahko kaj takega zgodi, ne razumem da mu niso mogli pomagat, ga rešit???…..da lahko otrok umre zaradi koščka kruha…..nikoli mi ne bo to jasno, res ne.
težko najdem primerne besede, niti ne znam pomagat, upam, da vam bo znal kdo drug. Z mislimi bom z vami.

Solze mi lijejo, ko mislim na vas. Patriku je lepo. Držite se!
Ksenja

( Kar zaboli in boli, ko pomislim na to, kar sem prebrala par min nazaj ) HRABRA SI!
Najlepša možna nežnost spremlja tvojega angelčka – vedno in povsod …

Moje iskreno sožalje. Držite se.

Najprej moje iskreno sožalje vsem kateri ste izgubili svoje male angelčke,vem kako se počutite ker tudi sama prestajam to najhujšo strahoto kar jo lahko, najprej sem na začetku leta izgubila nenadoma moža, nekako sem se trudila,da moram naprej saj sta mi ostali dve prijetni hčerkici kateri me sedaj najbolj potrebujeta, a kar naenkrat kot strela z jasnega ponovni šok maja mi je umrla komaj sedem mesečna hčerkica,ne morem in ne morem dojeti,kaj me je doletelo ni hujšega ko staršu umre otrok.Čeprav imam še dve leti staro hčerkico je bolečina neizprosna vsak korak ki ga naredim me spominja nanjo, vse v hiši me spomnja na njo ta druga hčerkica ima polno vprašanj zakaj je njena sestrica morala zavedno oditi. Hudo je biti močen in iti naprej ob taki veliki izgubi a se moramo potruditi zaradi tistega kar nam je ostalo. Naši mali angelčki počivajo v miru in nas čuvajo . :(((((((

lilijana 80,

moje najgloblje sožalje. Ni besed, ki bi ti olajšale in pomagale pri prebolevanju obeh izgub. In se niti ne bom trudila. Vem, kaj prestajaš in ti lahko pomagam samo s poslušanjem. Če želiš, se tudi sestanemo. Ko boš pripravljena. Včasih pomaga druženje z ljudmi, ki kot ti prestajajo izgubo svojega otroka.

Imam 4-letnega sinka, a njegove 2,5-letne sestrice ne bo nikoli več, ker je aprila nenadoma umrla. Vse kar vem, je, da dokler živim jaz, živi tudi ona. V meni. In to mi daje moč. Ljubezen do nje živi dalje in nikoli ne bo umrla.

Bodi močna,
Nataša

New Report

Close