Želje
Pozdravljene
Sočustvujem z vami.
Res ,da sem star šele 22 in še nisem imel podobne izskušnje in tud še nimam otroka.ampak ko sem bral vaše poste sem se zjokal,apmak res zjokal,jokal pa nisem že par let.niti približno se mi ne sanja kakšna bolečina je ,ko izgubiš svoj diamantek,ampak mora biti močna ,ker je mene zelo bolelo in solze so mi kar tekle.
V glavnem bi vam rad samo to povedal,da nikoli ne izgubite upanja in želim vam vse naj naj.
Lep pozdrav
Hvala ti, Miro!
Res je tako, da se lahko samo zjokaš. In da so to solze, ki pridejo nekje iz telesa (maternice?!).
Lepo je slišati spodbudne besede od mladega moškega in mislim, da si na pravi poti v življenju, če si dovoliš solze. Marsikdo takih čustev ni sposoben in je za veliko lepih čustev v življenju oropan. Tudi žalost veliko, veliko da…
Upam, da bo tebi življenje prizaneslo. Če pa ne, pa boš vedel, da smo nekateri to pot že prehodili…
Zdravo Miro
Tebi vsa čast, ker tako mlad in znaš lepo razmišljati. Mislim, da v življenju se ti bo godilo zelo lepo in tudi tako ti želim. Kar razjoči se, ker ti bo lažje.
Hvala bogu jaz nisem kaj takšnega doživela, samo malo je manjkalo pa bi mojega najdražjega sinkota izgubila, ki sem ga dobila po trnovi poti.
Lep pozdrav in vso srečo ti želim v življenju.
Doroteja
Miro te čist razumm.Tut sama tako razmišlam in vedno ko preberm kok dojenčkov je že umrlo me stisne pri srcu in tudi kakšna solzica priteče.Čeprov sm stara šele 16 vse dobr razumm in verjamm da vam je težko.Sama mam mejhne otroke zelo rada in jih zato tut velik pazm in dobr razumm starše,k jim je težko,k smo tut mi skor zgubil našga sončka(ni moj bratc) in nam je blo vsem težko,k so se zdravniki borili za njegovo mlado življenje.
L.P