Kdaj lahko govorimo o KRONIČNI UTRUJENOSTI?
UTRUJEN SEM
Vsak kdaj pa kdaj zavzdihne:”Tako sem utrujen, da bi se kar sesul.” Zmanjšano telesno in psihično moč, slabši apetit, razdražljivost, nemir in spremenljivo razpoloženje občasno občuti prav vsak od nas. Po dolgotrajnem in napornem fizičnem delu ali po večjih psihičnih obremenitvah je utrujenost običajna in razumljiva. Utrujenost in slabo splošno počutje sta pri hitrem življenjskem ritmu in velikih delovnih obremenitvah zelo pogosti. Največkrat sta posledica preobilice d e l a ali premalo s p a n j a . Pogosto nas utrujajo trajajoča n a p e t o s t, hitenje in s k r b i.
Naše telo nam začne pošiljati opozorila, na katera bi morali biti bolj pozorni. Telesna “inteligenca” hitro spozna, kaj organizmu manjka in nam to preko počutja tudi pove. Občutek utrujenosti je torej z a š č i t n i (varovalni) mehanizem telesa, ki nas pravočasno opozarja in brani pred prehudo izčrpanostjo ali boleznijo. Utrujenosti brez vzroka ni.
Kadar pa občutek utrujenosti tako posega v naše vsakodnevno delovanje, da nas začne motiti in omejevati našo življenjsko učinkovitost, je smiselno začeti iskati vzroke zanjo.
Najprej se vprašamo, ali bi utrujenost lahko bila posledica napačnega življenjskega sloga – odgovor telesa na prevelike obremenitve in skrbi ter premalo prostega časa. Najprej moramo razmisliti o razdelitvi časa za d e l o, p o č i t e k in s p a n j e.
Že pred več kot sto leti so začeli poudarjati pravilo zdravega življenja, to je načelo 3 x 8: 8ur dela, 8ur sprostitve in 8ur spanja. Ali si torej privoščimo toliko spanja, kot ga naš bioritem potrebuje? Ali se zbudimo zjutraj spočiti ali utrujeni? Kdaj smo bolj utrujeni, zjutraj ali zvečer? Kaj nas najbolj utruja? Ali so se ti znaki pojavili na novo ali smo bili k manjši zmogljivosti nagnjeni že v preteklosti? Kakšen je naš prirojeni energetski potencial? Kakšna je naša prehrana? Koliko se dnevno gibljemo? Ali se zadržujemo pretežno v zaprtih prostorih? Smo izpostavljeni stalnemu hrupu? Kakšna je narava našega poklicnega dela (je to 8ur dela za računalnikom, ki zahteva stalno napetost)? Je to delo z ljudmi, ki zahteva nenehno socialno vlogo vljudnosti in prijaznosti? Koliko nas delo veseli in osrečuje? Kakšne in kolikšne odgovornosti prenašamo? Kako smo zadovoljni z medosebnimi odnosi? Kako smo zadovoljni v zasebnem življenju (partnerski odnosi, otroci, finančne in druge skrbi)? Kakšno je naše zadovoljstvo s samim seboj? Ali bi utrujenost lahko povezovali z depresivnim razpoloženjem in (ali) s tesnobnostjo? (Pretežno jutranja utrujenost, ki se tekom dneva zmanjša, je značilna prav za depresijo.)
Vse to so vprašanja, na katera si moramo odgovoriti, preden pomislimo na utrujenost zaradi b o l e z n i.
Pomladanska utrujenost:
Na občutek utrujenosti lahko vplivajo tudi različni zunanji dejavniki: npr. nizek zračni tlak, megla, ki nas naredi malodušne in nam vzame vso voljo do dela, poletna vročina, deževni dnevi, mraz, polna luna, letni časi in tako dalje.
Po dolgi zimski sivini se na prve pomladne žarke pogosto odzovemo s t.i. pomladansko utrujenostjo. Znaki, po katerih jo prepoznamo, so : pomanjkanje energije, manjša fizična zmogljivost, preutrujenost, brezvoljnost, motnje koncentracije, kar vse skupaj pripelje do upada delovne učinkovitosti. Ta se pogosto povezuje z nezadovoljstvom, ki lahko vodi celo v blago obliko depresije. Veliko ljudi ima moten spanec. Zaradi oslabljenega imunskega sistema je večja tudi možnost okužb. Sonce nas vabi v naravo, mi pa brezvoljni poležavamo doma.
Vzrok za tašne nevšečnosti je lahko v pomanjkanju v i t a m i n o v, m i n e r a l o v in drugih bioaktivnih snovi. Prehrana v zimskih mesecih je pogosto revnejša z vitamini in drugimi snovmi. V zimskih mesecih se tudi manj gibljemo, več časa preživimo v zaprtih, neprezračenih prostorih, pomanjkanje sončne svetlobe (!) zmanjšuje tvorbo nekaterih hormonov. Zima je tudi obdobje, ko je telesna presnova povečana, zaradi tega je večja tudi poraba vitaminov in mineralov, ki smo jih kot zalogo ustvarili med poletjem. Tako je prav v pomladnih mesecih koncentracija vitaminov in mineralov v telesu najmanjša.
Z nekaj koristnimi ukrepi lahko pomladansko utrujenost preprečimo ali pa vsaj omilimo, če je do nje že prišlo. Osnova naj bo zdrava in uravnotežena p r e h r a n a, poleg prehrane pa je priporočljivo več g i b a n j a v naravi, npr. hoja. Zaželeno je, da se čim krajši čas zadržujemo v zaprtih prostorih.
Kaj lahko storimo sami za preprečevanje ali zmanjševanje utrujenosti na splošno?
Smiselno je najprej pretehtati možne v z r o k e naši utrujenosti in odvisno od tega tudi ukrepati.
Zelo pomembno je, da kritično precenimo svoj življenjski slog in vanj vnesemo kakšno spremembo: zmanjšanje vsakodnevnih obremenitev – načrtovanje in postavljanje p r i o r i t e t, zadovoljiva količina in kakovost spanja, spremenjene prehranske navade, izogibanje nezdravim razvadam, fizična aktivnost, vsakodnevno gibanje in stik z naravo, sprostitvene tehnike, skrb za prijetne medčloveške odnose, vlaganje energije v zdrav partnerski odnos, negovanje drobnih življenjskih radosti, pozitivna duševna naravnanost, veselje do življenja. Najti moramo tudi svoje otočke miru, kjer smo lahko sami, ali pa poiskati pomoč, kadar čutimo, da sami vsega ne zmoremo. Zadovoljni moramo biti sami s seboj, s svojimi bližnjimi in se dobro počutiti v okolju, v katerem živimo. Kadar pa kljub vsem poizkusom ostajamo nemočni, lahko poiščemo tudi strokovno pomoč.
Utrujenost kot bolezenski simptom:
Ob nepojasnjeni, trajajoči utrujenosti smo lahko tudi upravičeno zaskrbljeni, saj je utrujenost pogost simptom bolezni. Verjetno bi lahko rekli, da ni bolezni, pri kateri ne bi bila prisotna tudi utrujenost. Toda v tem primeru je utrujenost samo e d e n izmed znakov in so vedno prisotni še kakšni d r u g i znaki.
Nekaj bolezni, ki jih povezujemo z utrujenostjo: prehladna obolenja oz. okužbe dihal, slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, stalni nizek krvni tlak, motnje v delovanju ščitnice, depresija, sindrom kronične utrujenosti, fibromialgija … idr.
Sindrom kronične utrujenosti ( SKU ):
Bolezenska utrujenost je simptom različnih bolezni. Razlika med njo in sindromom kronične utrujenosti (SKU) je v tem, da je slednji (SKU) bolezen, pri kateri je občutek izčrpanosti le eden od glavnih simptomov, pridruži pa se mu še vrsta drugih. Gre za resno organsko obolenje, pri katerem so ugotovili imunske, hormonske, mišično skeletne in nevrološke nepravilnosti, vendar so neznačilne, kar pomeni, da jih nimajo vsi bolniki, prav tako pa se lahko pojavljajo tudi pri drugih boleznih. SKU je bolezen “sodobnega časa” in je od leta 1994 opredeljena s strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kot bolezen, za katero je značilna trajna ali ponavljajoča se utrujenost, ki se ne izboljša s počitkom in za 50 odstotkov ali več zmanjša bolnikovo dnevno učinkovitost na različnih področjih delovanja. Trajati pa mora nekaj mesecev. Poleg te ključne značilnosti morajo biti za potrditev diagnoze prisotni vsaj še š t i r j e izmed naslednjih simptomov: boleče grlo, boleče vratne ali pazdušne bezgavke, bolečine v mišicah in sklepih, neobičajni glavoboli, občutna prizadetost kratkotrajnega spomina ali koncentracije, spanec, po katerem se bolnik ne odpočije, in več kot 24-urna utrujenost po (vsakem) naporu.
Kljub številnim in obsežnim raziskavam vzrok za pojav te bolezni še vedno ni znan. Edini strokovno potrjen podatek je, da ima veliko bolnikov kronično prizadet imunski sistem.
LP!
Veronika
Hvala za vaše pojasnilo.
Pravite, da velja načelo 3 x 8 : 8ur dela, 8ur sprostitve in 8ur spanja. Toda ali si človek realno to sploh lahko privošči?
Ljudje morajo poleg službe v najboljšem primeru še gospodinjiti, zelo verjetno tudi skrbeti za otroke in v najslabšem primeru še študirati. Kako potem najti 8 ur za sprostitev? Saj je že 8 ur spanja čisti luksuz. Imate kakšen nasvet, kako se organizirati oz. v čem je trik?
Ja, strinjam se :). Načelo “3 x 8” razumem predvsem kot “karikaturo” za način življenja, ki že sam po sebi ni v sozvočju s človekovo naravo. Če se v vsakdanjem življenju ne naučimo premišljene selekcije, brez samoobtoževanj, postavljanja prioritet, brez občutij krivde …, in živimo preko vseh meja, prej ali slej občutimo posledice v telesnem in duševnem počutju, kasnejših funkcionalnih motnjah, v končni fazi pa celo zbolimo …
Veljalo naj bi splošno načelo, da v “prostem času” izravnavamo primanjkljaj, ki ga povzroča delovna situacija, torej: če med delovnim časom pretežno sedimo oz.”mirujemo”, bi se morali po delu gibati, in obratno. “Počitek” je torej že s p r e m e m b a dejavnosti – po napornem duševnem delu – delo na vrtu ali kreativno kuhanje, ki spočije možgane … Tako nekako …
več: http://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=105&t=2063546