Najdi forum

Aritmija

Pozdravljeni

Star sem 30 let (nekadilec). Teža 67 kg višina 173. Treniram okoli 8-10 ur na teden (pozimi tek od spomladi dalje kolo). Udeležujem se tudi dirk. Vendar zadnja 2 tedna se mi pojavlja težava. Po treningu začutim, da srce bije neredno. To začutim kot neprijeten občutev v prsnici in se preseli v grlo. Občutek traja sekundo ali dve.Kot, da bi nekaj preskočilo. Bolečine ne čutim. Takih “napadov” ni dosti. Trije max po treningu. Nato jih več ni. Dogajali so se mi že prej vendar 1x na mesec in samo v žimskem času. (mogoče ko malce dvignem intenzivnost treningov).
Sicer moram povedat, da sem pred 5 leti bil pri kardiologu. Težava so bile napadi hitrega bitja srca (tahikardija-na 2 mesca 1x utrip do 120). UZ srca je bil bp, tudi obremenilni test je bil bp (le en SEVS). Dobil sem Propropanol vendar ga nisem vzel. Moram povedat, da tistega časa nisem bil v kondiciji in sem še kadil ter občasno užival alkohol. To sem prekinil in se tudi več ukvarjal z športom.
Udeležujem se tudi dirk, kjer imam imam pov.utrip tudi okoli 170 v dveh urah. Bil na testiranju kjer so mi ugotovili ANP (180) in max utril (203). Utrip v mirovanju 44(zjutraj).
Prehano imam urejeno. Nič mastnega, nič kave,.. Tudi stres ni hud dejavnik (vsaj v tem obdobju ne).Kri sem dal preverit (samoplačniško) vse super (hemaotkrin 45,9, hemoglobin 159, levkociti 4,9; sladkor 4,7; holesterol: LDL 1,8; HDL: 2,3; trigliceridi: 0,7).

Zato me pa take stvari vržejo iz tira.

Ali sem lahko zaskrbljen in ali je obisk kardiloga obvezen ali naj raje malce počakam?

Pri nerednem bitju srca ločimo dve vrsti: neredno bitje zaradi posameznih prezgodnjih utripov, ki jim pravimo ekstrasistole in neredno bitje s popolnim neredom bitja kar imenujemo absolutna aritmija ali atrijska fibrilacija. V skupino nerednih utripov prištevamo še napade rednega hitrega bitja srca, ki jih imenujemo paroksizmalna tahikardija. V vašem primeru se mi zdi, da se vam ponavljajo posamezni prezgodnji srčni utripi, ki jih ugotavljamo pri veliki večini ljudi. Take motnje zdravimo s Propranololom, s pomirjevali, z zdravim slogom življenja.
Ker nisem vedel pomena kratice ANP sem se obrnil za pomoč na dva kardiologa v Kliničnem centru v Ljubljani. Niti eden, niti drugi mi nista mogla pomagati. Verjetno je kratica, ki pove višino dosežene srčne frekvence ob obremenitvi. V takem primeru je izvid, glede na vašo starost, v normalnih mejah. Utrip v mirovanju 44 je prisoten pri dobro treniranem športniku in, kar preseneča, tudi pri okvari srčnega prevodnega sistema, ki jo z lahkoto ugotovimo na zapisu EKG.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Pri prvem obisku kardiloga (pred 5 leti) sem imel utrip v mirovanju 90. Do 44 se ga spravil z športom.
ANP pomeni anaerobni prab (Laktatni prag 4 mmol/l).
Vsako zimo imam takšne težave (1x na mesec čutim preskok). Vendar težave še nikoli niso tako “hude” kot letos.
Bolj z športom se ne morem ukvarjat. Ker sem že sedaj aktiven 10 ur na teden.
Malce se pa bojim z Propranololom ker če ga 1x vzamem se ga ne rešim več.

Po vsem prebranem me zanima vaše mnenje kdaj je potreben obisk kardiologa?

Ob današnji vse večji skrbi ljudi za ohranitev lastnega zdravja je nastalo stanje, ki mu zdravniki nismo kos, med ostalim se je zelo povečala želja za preglede pri specialistih. Vprašali ste me kdaj je potreben obisk kardiologa. Odgovor je enostaven – pri zavarovancu, ki redno obiskuje izbranega zdravnika, ko izbrani zdravnik ugotovi bolezensko stanje pri katerem je nujno, da bolnika pregleda kardiolog zaradi diagnoze ali zdravljenja. Taka je tudi želja specialistov zaradi mnenja, da bi s takim načinom dela v osnovnem zdravstvu zmanjšali frekvenco v preobremenjenih specialističnih ambulantah.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Pozdravljen,
ker imam vprašanje glede aritmije, bom napisala kar tukaj.
Na Golnik me je poslala splošna zdravnica z napotno diagnozo Dispneja.
Ker mi je že ona naredila ekg in opazila Atrial premature complex, je najprej pomislila, da bi me poslala h kardiologu, potem sva nekako rekli, da grem najprej na Golnik.
Sedaj so me od tam poslali h kardiologu in sicer na obremenilno testiranje in pregled.Napisano je, da je opažena sinusna aritmija, ostalo vse bp.

Zanima me sledeče,glede na to, da je sinusna aritmija očitno nekaj čisto enostavnega in običajnega pri 30 letnikih (imam 34 let), zakaj moram potem na preglede h kardiologu in zakaj so se glede mojega ekg posvetovali kar trije zdravniki skoraj 2 uri?
Malo me je strah, ker sama čutim, da je nekaj narobe, izvidi od vsega so pa bp.

Začelo se je takole: prejšnji teden sem bila z hčerko (3,5let) na jesenicah, ker je imela obstruktivni bronhitis in oteženo dihanje, je bila na kisiku. In tam je bil poln oddelek atipične pljučnice, bronhitisov….in ker sem menila, da sem se nalezla, ker sem ves poslednji teden zelo tezko dihala ob lazjih naporih (hoja po stopnicah, sprehod s psom, spolni odnos, nošenje otroka…), sem hotela preveriti saturacijo dihanja. In ta je bila super, 97 in 99.
KO sem omenila, da je hčerka pred OB imela škrlatinko in da imamo psa šele pol leta (noter), so najprej pomislili, da je alergija (mogoce astma) in da bi lahko se nalezla škrlatinke (ne ve tocno menda, da vpliva na srce?).
Že kot dijakinja sem bila na ekg, ker sem imela oteženo dihanje in ze takrat je bila zapisana sinusna aritmija, kar je menda spet običajno pri teh letih.
Ali sinusna aritmija lahko kaj napreduje v smislu, da če je nekako ne zdraviš, lahko dobiš resno okvaro srca (ali kaj podobnega)? Ali naj enostavno pazim in se izogibam naporom? To je namreč težko, ker se zadiham že ob običajni hoji po stopnicah, kar prej ni bil problem. Ne morem se delati, da tega ni, zato me zanima kaj lahko storim, da bo minilo?

Hvala in lep pozdrav.

Nekoliko dvomim, da so se resnično 3 zdravniki 2 uri posvetovali predenj so prišli do končnega mnenja, da imate sinusno aritmijo. Ugotovitev sinusne aritmije zahteva minuto dela. Morda so bili posnetki tehnično zelo slabi in je resnično bilo težko pravilno vrednotiti zapis EKG. Zato bodite brez skrbi. Sinusna aritmija je izvid pri zdravem srcu, ki je pod stresnim (živčnim) vplivom Na stresne vplive lahko kažejo tudi motnje dihanja Glede na vsebino vašega dopisa bi sedaj priporočil zdrav slog življenja (nekajenje, redno izdatno gibanje, itd) in po potrebi blaga pomirjevala. Lahko mi še pišete.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Pozdravljen,
s tem, da so toliko časa porabili za mojo diagnozo, me je sestra verjetno hotela le pomiriti v čakalnici, ker sem bila tam (urgentna ambulanta Golnik) od 13h do 19h. Poslana sem bila iz Kranja in seveda so vmes prišli na vrsto res nujni primeri.
Prijavila sem se k Dr. Zaletelu v Lesce, na vrsti sem že 11.3..
Sestra dr. Zaletela mi je svetovala, da naj imam do pregleda čim manj obremenitev, kar pa je tezko, ker nisem navajena, da bi se umirila.
Zdravo živim, nikoli nisem kadila, niti partner ali starsi(nisem pasivni kadilec), imamo psa, s katerim redno hodimo vsak dan na dolg sprehod do 2 ur, jem normalno (tudi cvrtje, vendar v mejah normale)……sama sem bila prepričana, da je vse to zaradi zivcev, ker naj bi vse zaradi hcerke prislo za mano, vendar mi je zdravnica rekla, da ekg psihičnih težav ne bi pokazal.
Sapo ima res zelo kratko, ponoči, ko spim na boku imam občutek, kot da mi nekaj stiska pljuča in se moram obrniti na hrbet.
Zanima me predvsem ali naj to zanemarim ali lahko kaj resnega nastane iz tega?
Marca mi bo naredil obremenilno testiranje – zanima me kako to poteka in kaj lahko to pokaže?
Po opisanih simptomih ali je možno, da gre za pojav alergije oz. celo astme zaradi psa – na Golniku je sicer rekla, da znaki so, vendar ekg ne bi zaznal motnje ritma. Bi lahko poskusila vpihniti hčerkin Ventolin ali mi lahko škoduje?
Aja, še tole: kako lahko blaga pomirjevala pomagajo pri vsem tem težkem dihanju; nikoli jih nisem jemala ali ni to za pomiritev?
Hvala, lep pozdrav.

Srce je tako ustvarjeno, da zdravo srce pri odraslih bije redno, okrog 60 – 80 krat na minuto, pri otrocih pa 100 in več krat na minuto. Pri telesnih obremenitvah, ko se poveča potreba po kisiku in hrani se srčna frekvenca avtomatično poveča (na pr. pri odraslih na 100 in več utripov na minuto), da ne nastopi nezadostna preskrba s kisikom in hrano.
Verjetno veste, da na srce, razen telesnih obremenitev, močno vplivajo živčni dražljaji in hormoni (zlasti hormoni ščitnice). Skupina živcev, ki se imenuje “vagus” upočasnjuje srčno frekvenco, skupina “simpatikus” pa jo pospešuje. Živca vagus in simpatikus sta zelo povezana s številnimi živci v možganih in nanje še močno vplivajo hormoni ščitnice, ženski hormoni in številne kemične snovi (kava, alkohol, itd.) Zato ne preseneča ugotovitev, da pri mnogih ljudeh nastopijo motnje delovanja srca v obliki posameznih nerednih utripov, ki jih imenujemo ekstrasistole, ali v obliki napadov hitrega bitja srca, ali v obliki povsem nerednega bitja srca. Navedene motnje lahko nastopajo “brez vzroka”, lahko pa zaradi sprememb razpoloženja, sprememb vremena, raznih vnetnih bolezni (npr. gripa, alergije) nerednih menstruacij, čezmernega uživanja kave, alkohola, itd. Taka stanja bolnike begajo zaradi težav, ki jih povzročajo (bolečine pri srcu, motnje dihanja, itd.). Včasih so motnje tako izražene, da se moramo zdravniki kar potruditi, da ugotovimo, da niso posledica organske bolezni srca. Pri tem so nam v pomoč številni pregledi. Zelo pomembna sta natančna anamneza (razgovor z bolnikom) in natančen pregled srca (osluškovanja bitja srca). Sledijo pregledi z aparati (EKG, UZ srca, obremenitveno testiranje na kolesu, Rentgen pljuč in srca, itd) Glede na vsebino vaših dveh dopisov bolj se nagibam k mnenju, da so vaše težave funkcionalne narave ali morda posledica blagih organskih sprememb na srcu). Lahko mi še pišete, bom rad bral dokončno mnenje specialistov.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Obiskal sem kardiloga. Naredil pregled in EKG. Pritisk 125/70, EKG bp (SINUSNI RITEM S FR. 69/MIN). Mnenje: Ob današnjem pregledu je kardialno kompenziran in normotenziven. Gre za posamezne ES, ki antiaritmične terapije ne potrebuje. uporablja naj preparat Magnezija 2 do 3 x tedensko.
Ti posamezni ES se mi še pojavljajo dalje. Zdravnik mi je zatrdil, da se mi ni treba sekirat in da lahko dalje obremenjujem srce. Včasih je dan ko se sploh ne pojavijo potem, pa pride ko jih je 10 na dan.
Sicer sam že prej uporabljam napitke za regeneracijo po vadbi katere že vsebujejo precej magenzija in zato meni, da bo potrebno za rešitev tega narediti nekaj drugega.
Zanima me, ali te posamezne ES pomenijo začetek prave aritmije? Ker so te ES predvsem moteče po napornem treningu, če lahko vzamem kako tableto persena za pomiritev ali to ne bo pomagalo?
Ali so se lahko te ES pojavile zaradi pretiravanja pri enem treningu?

Pozdravljeni

Predvidevam, da ste spregledali moja vprašanja.

Verjetno sem spregledal vaš dopis. Opravičujem se.
Ko obravnavamo aritmije si prizadevamo, da ugotovimo, če je aritmija posledica bolnega srca ali živčnih vplivov na srce zaradi vnetne oziroma hormonske bolezni.
Iz vsebine vašega dopisa povzemam, da imate prezgodnje srčne utripe (ekstrasistole) v mirovanju in kmalu po končani obremenitvi. Če jih nimate v času zmerne ali večje telesne obremenitve lahko odmislimo sum, da so organsko pogojene in se lahko odločimo, da jih zdravimo z zdravim slogom življenja in z blagimi pomirjevali Mi lahko še pišete..

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Hvala za odgovor

Ekstrasistole se mi pojavljao npr. do utripa 130. Nad to mejo pa ne. Ali bi mi načeloma morali ugotoviti bolno srce pri UZ srca? To sem že opravil 2x in srce je zdravo.

Ali so pri zdravem srcu take ekstrasistole nevarne?

Ker imam tudi težave z zelodčno kislino opažam, da se mi bolj pogosto ekstrasistole pojavljao ko so težave z želodcem hujše. Je možna kakšna povezava?

Danes razpolagamo z velikimi vrstami preiskav srca, od najmanj zahtevnih (osluškovanje srca), do zahtevnih invazivnih preiskav (koronarografija, itd.). Preiskava z ultrazvokom je preiskava, ki nam da precej natančen odgovor, če je srce bolno Ker niso pri dveh UZ preiskavah srca ugotovili nobene posebne okvare, obstaja velika verjetnost, da srce ni bolno in, da so ekstrasistole funkcionalne narave, lahko povezane s spremembami v želodcu..
Ker izgleda,da je število nerednih utripov razmeroma veliko je prav, da jih skušamo pozdraviti (lahko z zdravim načinom življenja, z blago delujočimi pomirjevali, z zdravili “na recept” za zdravljenje želodca, itd.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Še nekaj me zanima:

Kakšna je možnost, da so se te ES začele pojavljati zaradi uporabe elektrostimulatorja po končani vabi (uporabil sem jih samo na nogah)?

Dosti je tudi govora o zobeh v povezavi z ES. Ali bi morale biti težave z zobmi vidne v bolečini?

Ali te ES povzročajo “fizične” poškodbe na srcu’

Ali te ES lahko izginejo same od sebe (oz. me bodo spremljale vso življenje)?

Odgovor preko zasebnega sporočila.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Spoštovani!

Že nekaj tednov imam (meni) hujše težave s srcem.
Skratka, od kadar pomnim, da živim, imam težave s srcem – že od malega mi je tu pa tam pulz srca preskočič, čutil sem takoj rahlo utrujenost, omotico.
Prejšnji teden sem šel na urgenco; sredi noči me je zbudilo nenadno razbijanje srca, čutil sem omotico, izgubljal moči, zavest, težko sem diha, čutil sem bolečine v prsih. Imel sem 180/ 140 če se ne motim, nakar sem dobil injekcijo. Os. zdr. mi je določila diagnozo sinusna tahikardija, kardiologa imam komaj čez 3 mesece.

Vćeraj zvečer sem dobil ponoven napad in ne mine več!!
Bil sem za računalnikom, kar naenkrat sem čutil težave z dihanjem, takoj za tem pa me je močno zgrabilo v prsih, srce je razbijalo hitro in kot podivjano, izgubil sem zavest, nato tekel na urgenco, stanje se je normaliziralo in ni bilo videti nič. Ko sem prišel domov, sem imel te težave celo noč.. najprej z razmakom 5 – 10 minut me je primil en tak napad, nato vsakih 5, kasneje vsako minuto… Mislil sem, da me bo pobralo.
Zjutraj je bilo rahlo boljše, nato spet, imam vse prepotene dlani, težko diham, vsakih nekaj minut pride kot nek val razbijanja (brez razloga), težkega dihanja, hude omotice.

Je to infarkt?? Aritmija?
Sicer pa sem anksiozen med drugim
Prosim za pomoč, kako si lahko trenutno pomagam, ker ne vzdržim več. Že 2 dni ne spim POPOLNOMA NIČ, ker imam neprestano te napade!

Bodite brez skrbi. V vašem dopisu ni podakov sumljivih, da so težave posledica svežega infarkta. Zelo verjetno ste imeli kratke napade supraventrikularne tahikardije, ki bolnika zelo zbegajo, niso pa nevarni. Verjetno bi zadostovalo blago pomirjevalo (npr.Persen, 2 – 3 tablete na dan, nekaj dni. Lahko prosite izbranega zdravnika, a vas pouči, kako prekiniti napade z ukrepi po Valsalvi”, brez uporabe zdravil

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

Hvala za odgovor!

Pa še to;
ponoči tudi čutim oz. me zbudi ne ravno bolečina, temveč tisti občutek, kot bi me nekaj za stotinko stisnilo oz. kot bi v sredini prsnega koša močno skrčilo in takoj popustilo.
2 dni sem imel tudi bolečine v prsnem košu, vsake toliko je bila bolečina iste jakosti še v levem ramenu, pa pod trebuhom in za hrbtom, v isti višini kot spredaj me je bolelo. Težje sem dihal tudi oz. težko prišel do sape, tiščalo me je v grlu.
Sicer pa sem začel s terapijami Zoloft (za zdravljenje anksioznosti) in me zanima, ali so lahko nevarne za srce ?
Zdaj je to iztiginilo.

Kot rečeno, imam komaj novembra kardiologa, me pa zanima, ali je to lahko (čeprav brez pregleda težko določljivo) angina pektoris ali kaka druga “težja” srčna bolezen?

Hvala lepa in lepo pozdravljeni.

V dopisu ni podatkov, ki bi kazali na obolenje srčne mišice ali srčnih žil (angina pektoris). Verjetno gre za stresne vplive in, morda, za posamezne prezgodnje srčne utripe.Priporočam, da nadaljujete z dosedanjim zdravljenjem (Zoloft).Pričakujem, da bodo težave kmalu popustile. Zelo priporočam tudi vsakdanje gibanje po principu zdravega načina življenja. Ni zadržkov, da pri hujših motnjah ali bolečinah vzamete tablete proti bolečinam.

Lep pozdrav! prim. Boris Cibic, dr. med. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije www.zasrce.si

New Report

Close