Mioperikarditis
Pozdravljeni
Stara sem 48 let, težka 89 kg, visoka 173 cm. V sredini februarja sem prebolela mioperikarditis. En teden sem bila hospitalizirana. Dobivala sem Brufen 600 (3x na dan) in Cosyrel 5/5mg – 1/2 tbl na dan. Te tablete sem jedla do pregleda pri kardiologu, ki je bil mesec in pol po odpustu.
Pred boleznijo sem bila zelo aktivna. Delala sem na vrtu, pomagala na kmetiji staršev, hodila po ravnem in v hribe. Nikoli nisem bila resneje bolna (kakšen prehlad). Občasno sem si merila pritisk, ki se je gibal 135-140/85-90.
Ob odpustu sem imela UZ srca in MR srca.
UZ SRCA: Meritve: LVEDD 4,6; ESD 2,5; IVSD 1,0; LVEF: 77%; SVI36, TAPSE 2,5; LAplax 4,1; 34ml/m2; DAVI 29; DV baz 3,7; AZ:v max 1,2; LVOT diam 2,0; VTI 20; MZ:E1,2; A 0,4; DT175, TDI: Sm9, Em 10, Am 7, El 11; E/Em 11, TZ: TRgrad 30; PAP sist. 38; CVT8mmHg. Aortni bulbus: 3,4, ascendentna aorta: 3,6 cm. Perikard: minimalni izliv. Plevralni izliv levo okrog 0,3-0,4 L, desno ni izliva.
Opis: Normalno velik levi prekat z mejno debelino sten in normalnim iztisnim deležem. Brez segmentnih motenj krčenja. Normalna diastolična funkcija z mejno povišanim tlakom za levi prekat. Blago povečan levi in normalno velik desni preddvor. Desni prekat je normalno velik, z normalno sistolično funkcijo. Aortni bulbus in ascendentna aorta sta za starost že na zgornji meji normale. Aortna zaklopka je najverjetneje trilistna z nežnimi lističi, funkcija normala. Mitralna zaklopka je morfološko in funkcijsko normalna. Blaga trikuspidalna regurgitarija. Normalna morfologija in funkcija pulmonalane zaklopke. Blaga pljučna hipertenzija. V perikardu minimalno tekočine – še fiziološko. Plevrali izliv levo okoli 0,3-0,4 L, desno brez izliva.
MR SRCA: Levi prekate normalno velikosti (EDD 48mm, EDV 161,61ml), brez regionalnih motenj krčenja z normalnim iztisnim deležem (LVEF: 74,63%). Stena levega prekata je normalne debeline. Desni prekat je normalne velikosti (EDD 33mm, 77,61ml) brez regionalnih motenj krčenja z normalnim iztisnim deležem (DVEF 62,58%). Artija sta normalne velikosti. Na sekvenci perfuzije v mirovanju ni izpadov perfuzije ali prepričljve hipermije miokarda. Na LGE sekvenci ni patološko zvišanega gsignala v miokardu levega in desnega prekata. Perikard ni zadebeljen, je pa difuzno postkontrastno intenzivno opacificifran. Perikardialnega izliva ni. Plevralni izliv obojestransko, malo večji levo (cca do 750 ml tekočine) Drugje intratorakalno ni patoloških sprememb.
Po enem mesecu in pol sem imela ponovno UZ srca:Opis: Levi prekat normalno velik, stene niso zadebeljene. Segmentnih motenj krčenja ni. Iztisni delež je normalen. Utripni volumen je normalen. Diastolična funkcija je normalna. Levi preddvor je zmerno povečan. Desni prekat je normalno velik, se normalno krči in ima normalen polnilni tlak. Desni preddvor je normalno velik. Zaklopke so morfološko in funkcijsko normalno. Tlak v pljučnem obtoku je normalen. Aorta je v preglednem poteku normalno široka. Perikardnega izliva ni. Plevralnega izliva ni.
Po odpustu iz bolnišnice sem imela pregled pri kardiologu. Predpisala mi je tablete za znižanje pritiska in sicer: Concor 2,5 mg dan in Bioprexanil 5mg/12 ur.
Ob odpustu se dobila navodila, da se izogibam večjim telesnim naporom – do pregleda čez 6 mesecev. Sedaj opravljam lažja dela (gospodinjska). Grem na kratek sprehod (do 2km). Drugega na delam.
Občasno me pri srcu špikne, oz. čutim nakaj nelagodnega (ni kot bolečina). Ali je to posledica mioperikarditisa in ali bo to sčasoma izzvenelo?
Glede na izvide, kaj lahko pričakujem čez 6 mesecev? Normalno delo in gibanje, kot pred boleznijo?
Kakšna je verjetnost ponovitve? Kaj lahko storim, da zmanjšam to možnost?
Ali priporočate jemanje encom Q10, in Omega 3-6-9?
Pritisk se je nekoliko znižal. Sistolični je v povprečju 120-130. Diastolični pa je večinoma 78-86. Občasno tudi pod 78, in občasno tudi nad 90.
Hvala za vaše odgovore.
Pozdravljena,
glede na Vaš opis zagotovo ni šlo za obsežen mioperikarditis, saj je funkcija strukturno normalnega srca dobra, na MR srca ni znakov kopičenja kontrasta v miokardu – to vse govori proti jasnemu miokarditisu. Pač pa je lahko šlo za perikarditis, ki se praviloma povsem pozdravi in le redko ponavlja. Vzrok le-tega je daleč najpogostejši prebolela viroza, lahko tudi z zelo blagim, skoraj neopaznim potekom.
Glede na to se seveda strinjam z mnenjem Vaše kardiologinje, sklepam da dr. Černetove. Zaenkrat z zdravili nadaljujte, vsekakor je potrebno telesne napore postopno povečevati v mejah dobrega počutja. Krvni tlak je urejen. Prehranski dodatki, ki jih opisujete, niso potrebni, saj nobena (prepričljiva) raziskava ni pokazala dobrobita, vsekakor pa dodatki v predlaganih odmerkih verjetno niso škodljivi.
Zbadanje, ki ga opisujete, je nekaj povsem vsakdanjega, ni zaskrbljujoče, vsekakor pa ste na te občutke sedaj, po prebolelem (mio)perikarditisu, bistveno bolj pozorni. Saj veste – kot pravi pregovor “kogar piči kača, se še štrika boji”.
Srečno!
Pozdravljena!
Nekoliko povečan preddvor je lahko posledica miokarditisa, vendar, če je pozdravljen, ni pričakovati dodatnega raztegovanja. Resda so povečani preddvori lahko dejavnik tveganja za razne aritmije, predvsem atrijsko fibrilacijo, vendar bi prvo priporočil ponovitev UZ srca v roku 6-12 mesecev.
Atrijska fibrilacija je sicer hudo neprijetna aritmija, saj takrat srce utripa zelo hitro in neredno, vendar v prvi fazi aritmija ni ogrožujoča. Če občutite to (pulz je praviloma nad 150/min, čutite ga lahko v vratu, lahko Vas duši, …), je dobro opraviti posnetek EKG v roku 24 ur po nastanku, sicer pa obstaja manjše tveganje nastanka strdkov, katere v tem primeru preprečujemo.
Glede na Vašo starost in ne pretirano velike dimenzije preddvora tudi v primeru stabilnega stanja sicer tveganje za aritmijo ni pretirano povečano in posebnih dodatnih ukrepov v tej fazi ne bi svetoval, pač pa normalno življenje (ter, kot zapisano, kontrole).