Prolaps mitralne zaklopke brez regurgitacije in šport
Spoštovani!
Stara sem 21 let in pred dvema tednoma sem bila na urgenci zaradi močnejšega in hitrejšega bitja srca v mirovanju, kar je pri meni povzročilo precejšen strah in paniko zaradi mojega srca in stvari še dodatno poslabšalo do te mere da sem obiskala urgenco. Zavedala sam se, da se morda vse skupaj le psihično pogojeno ampak sem kljub temu želela izključiti kakšno bolezensko stanje srca. Na urgenci so mi opravili številne preiskave; EKG, slikanje pljuč, laboratorisjke analize krvi (tudi plinsko analizo) in UV srca. V času teh preiskav sem bila precej preplašena in sem imela ves čas nekoliko pospešen utrip ( med 84-124 utripa/min). Vse preiskave so bile popolnoma bp, razen plinska analiza krvi je pokazala, da sem bila nekoliko hiperventilirana ampak to naj bi bilo zaradi “panike”. V sledečih mesecih bom za vsak slučaj opravila še 24 urni holter in cikloergometrijo – rekli so mi, da je to bolj preventivno in da imam verjetno zdravo srce.
Glavna stvar, ki me zanima se tiče ugotovitev na ultrazvoku srca, ki je bil sicer bp, razen ugotovljenega prolapsa mitralne zaklopke (brez znakov regurgitacij). Rečeno mi je bilo da je to le kozmetična napaka, ki naj me ne bi nikakor ovirala in omejevala.V zadnjih dneh sem prebrala veliko o tej napaki in mnenja strokovnjakov se zelo razlikujejo – eni navajajo da ni nevarnosti in omejitev v življenju, eni pa spet drugače. Vse skupaj me je zelo prizadelo saj se približno 3 leta aktivno ukvarjam s športom, 5-6x na teden obiskujem fitnes, kjer treniram precej intenzivno, tudi s težjimi utežmi in to me zelo veseli, pravzaprav je to postala moja dnevna rutina, ki me povezuje tudi z mojim partnerjem s katerim skupaj trenirava. Nameravala sem opraviti tudi tečaj osebne trenerke. Zdaj ko sem prebrala simptome značilne za prolaps, so se mi v glavi zbistrile nekatere stvari, za katere prej nisem našla pojasnila in sem jih pripisovala slabši kondiciji oz. da sem takrat morda imela slab dan. Namreč vedno se mi je zdelo, da moje telo kondicijsko ni popolnoma enako zmogljivo kot pri ostalih, ki trenirajo ne enak način in enako časa kot jaz-pojavlja se mi večja zadihanost, utrujenost, potreba po krajši pavzi. Čeprav mi to nikoli ni popolnoma onemogočalo treningov, pa se mi zdi da sem se očitno s časom že nekako prilagodila na to in si temu prilagodila tudi treninge-ko sem začutila občutek, da mi že malo “primanjkuje kisika” sem pač prenehala in počakala nekaj sekund-minuto in spet nadaljevala z novo serijo ponovitev brez težav. Trening sem tako raje nekoliko podaljšala, da sem vmes imela krajše pavze med serijami. Omedlela med vadbo nisem še nikoli. Vedno sem občutila tudi nekoliko močnejši pulz/bitje srca v prsih, kot je bil recimo pri mojem fantu, vendar se s tem nisem veliko obremenjevala, zdaj pa je vse skupaj začelo malo strašiti, sploh ker sem zaradi premišljevanja o tem, da bom s treningi morda morala prenehati, pod velikim stresom. Kupila sem si tudi športno uro Polar z merilnikom pulza, da bom lažje nadzirala mojo intenzivnost.
Moje vprašaje je, ali me lahko prolaps mitralne zaklopke s takšnimi treningi spravi v hudo nevarnost? Je največ kar se lahko zgodi, da bi enkrat “padla skupaj” ali je verjetnost da so posledice veliko hujše zelo velika? Vem da lahko sčasoma pride do poslabšanja in večjih regurgitacij, vendar ali je možnost za takšno napredovanje le zaradi treningov zelo povečana? Zavedam se bolj priporoča zmerna aerobna vadba, vendar sem zelo trmasta in ambiciozna oseba in si srčno želim trenirati v enaki meri kot sem to počela do sedaj, saj mi to pomeni v življenju veliko več kot le dnevna rekreacija.
Zelo hvaležna vam bom za vaše mnenje, saj sem prebrala že mnogo o prolapsu in športu, ampak izredno si želim slišati tudi vaše mnenje.
Najlepša hvala za vaš odgovor že vnaprej!
Lepo pozdravljeni, Sara
Napisali ste, da ste prebrali več prispevkov o prolapsu mitralne zaklopke. Verjetno ste ugotovili, da je prolaps lahko tako majhen, da je komaj viden in brez vsake motnje ali pa tako velik, da ga je treba čimprej pozdraviti z operacijo. Morda ste tudi prebrali, da zdravniki odsvetujejo maksimalne obremenitve. Ker bi radi izvedeli koliko se smete obremenjevati pri fitnesu vam priporočam, da se dogovorite za pregled v kardiološki ambulanti za športnike, ki deluje na Polikliniki v Ljubljani, Njegoševa 4 (tel. 01.522.8011, torek in četrtek dopoldne). Srečno.
Hvala za vaš odgovor, bom najprej počakala na cikloergometrijo in se potem morda odločila na podlagi rezultatov še za dodatne preiskave.
Rečeno mi je bilo, da je prolaps majhen, brez regurgutacij in da naj ne bi imela nikakršnih simptomov in težav. Zdelo se mi je, kot da zdravnik meni, da so simptomi lahko le psihični, in da z menoj ni tako rečeno “nič”. Meni pa se zdi, da imam kljub temu manjše simptome že dlje časa, zdaj ko imam postavljeno diagnozo pa se mi zdi še veliko slabše- najbrž na to dodatno vpliva tudi duševna obremenitev? Pojavljajo se mi večja zadihanost, povišan utrip v mirovanju, palpitacije-močan občutek utripanja. Nekateri strokovnjaki zatrjujejo da sam prolaps (blag) naj sam po sebi ne bi mogel izzvati simptomov in da so ti psihično pogojeni in naj bi bil lahko povezan tudi z neuravnoteženim delovanjem vegetativnega živčevja-disavtonomija. Pri sebi opažam tudi precej visok utrip v mirovanju (cca 85 utripov/min) in se mi zdi glede na to da se redno ukvarjam s športom nekoliko zaskrbljujoče.
Kakšno je vaše mnenje o vsem tem, menite da je vzrok teh težav samo prolaps ali je lahko povezano še s kakšnimi drugimi motnjami?
Najlepša hvala, vsak odgovor pomeni veliko, ko ne veš na koga se obrniti z vsemi vprašanji.
Pri boleznih mitralne zaklopke ločimo tri oblike: stenoza (zoženost), insuficienca (razširjenost), prolaps (bočenje loputke v levi preddvor). Prvi dve obliki sta pridobljeni v teku življenja zaradi vnetnih bolezni ali ateroskleroze, tretja oblika je prirojena napaka. Gotovo ste že brali, da je pri tej bolezni napaka lahko tako majhna, da ne moti funkcije srca. Moteče je le dejstvo, da pri bolnikih s prolapsom mitralne zaklopke nastopajo zaradi stresnih vplivov različne motnje (zbadanje pri srcu ali v prsnem košu, ekstrasistole (prezgodnji utripi), občutek pomanjkanja zraka bolj izražen v mirovanju kot ob običajnih telesnih obremenitvah, slabo razpoloženje, manjša telesna zmogljivost, itd.). Mnogi bolniki so lahko daljše obdobje brez vsakršne motnje in ne potrebujejo medikamentnega zdravljenja. Odsvetujemo jim le večje telesne obremenitve. Ob prisotnosti težav jim svetujemo zdrav način življenja, redno izdatno gibanje (predvsem polurne sprehode), po potrebi jemanje blagih pomirjeval in pri motnjah srčnega ritma zdravila iz skupine “blokatorjev receptorjev beta, na pr. Concor. Mislim, da je pri vas prisotna blaga oblika prolapsa mitralne zaklopke pri kateri so nacepljene duševne obremenitve. Pričakujem normalen izvid obremenitvenega preizkusa. Srečno.
Spoštovani,
ponovno se obračam na vas po opravljenem obremenitvenem testu in po posvetu s kardiologom. Kot ste pričakovali, je bil obremenitveni test opravljen BP, razen tega da sem imela povišan utrip (115/min) že pred pričetkom testiranja, kar so pripisali strahu in da mi je srce bilo zelo močno (palpitacije), vendar to ni nikjer zapisano, to so mi mimogrede omenili samo na samem testiranju. Kot sem bila seznanjena se zavedam, da sam prolaps z zelo blago insuficienco ni nič nevarnega, vendar menim, da se z menoj dogajajo še druge stvari, ki so posredno v povezavi s prolapsom. Študiram na zdravstveni fakulteti in so mi nekatera področja anatomije v “grobem” poznana in me zanimajo, zato sem si prebrala precej tujih člankov v povezavi s prolapsom in disfunkcijo vegetativnega živčevja (dysautonomia), katera naj bi bila prisotna pri kar 40% odstotkih bolnikov s tem stanjem srca. Sama pri sebi opažam že dlje časa takšne simptome, ki ne morejo biti pojasnjeni zgolj z majhno napako na zaklopki – skoraj vedno imamo nekoliko povišan utrip (80/min), tudi kadar sem popolnoma brez skrbi mi lahko naraste tudi na okrog 100/min kot nekakšen manjši napad, težave s koncentracijo, skoraj vsakodnevni glavoboli, anksioznost, napetost, žeja, nekakšne vibracije v prsnem košu v jutranjih urah v postelji, ali ob počitku v ležečem položaju, pogosto spahovanje po obrokih z povratkom želodčne kisline v grlo, občutki padca sladkorja…zdi se mi kot da bi v moje telo prihajalo preveč adrenalina, tudi na trenutke ko to sploh ni potrebno in ko nisem obremenjena z ničemer in se tega ne morem znebiti. Zaradi tega imam pogosto težave tudi s spanjem in s koncentracijo. Zavedam se, da vse skupaj zveni, da sem samo še ena panična oseba in da je vse to le rezultat psihe in če se bom obrnila na svojega osebnega zdravnika me bo najbrž zdravil za kakšno psihično motnjo. Zavedam sem, da lahko z duševnimi obremenitvami do velike mere vplivamo na telo, ampak to kar se dogaja meni, je nekoliko preveč, da bi to pripisala samo psihi. Morda se pri nas premalo govori o bolezni motene funkcije vegetativnega živčevja in se vse to pripiše duševnim obremenitvam, vendar sem se prek družabnih omrežij povezala z ljudmi, ki imajo enake težave in jim zdravniki pripisujejo le psihične težave, le redko kdo se zavzame za dodatne teste glede funkcij živčevja. Sama živim res srečno in načeloma zdravo življenje, nisem pod nobenim stresom in me zato zelo skrbi kje leži vzrok tem težavam, ki motijo mojo kvaliteto življenja. Skrbi me in zato se res zelo obupana obračam na vas z željo o kakršnikoli informaciji, mnenju o tam kar sem napisala. Ali je možno, da mi vegetativno živčevje ne funkcionira pravilno, ali je to zelo nevarno za moje zdravje v prihodnosti ter kaj je sploh vzrok za to dogajanje? Prosim vas za čimveč informacij in za nasvet, ker resnično ne vem več na koga se obrniti.
Najlepša hvala vam že vnaprej, lepo pozdravljeni
