[left][right][center][left]Lep pozdrav.

Ne vem več, na koga naj se obrnem po nasvet in pomoč, zato sem se odločila, da svoj problem napišem tu gor, v upanju, da mi boste lahko pomagali.

Stvar je taka: v zvezi sem približno 2 leti. Fant je malo mlajši od mene ( 3 leta ), do sedaj sva se razumela kar dobro, problem pa se je začel pojavljati kakšna 2 ali 3 mesece nazaj, ko kar naenkrat ni želel več seksati z mano, prva pavza je bila dober mesec, da nisva imela spoln.odnosov. Želela sem se pogovoriti z njim, a brez uspeha – najprej je bil razlog ta, da včasih kak joint pokadi, pa mu zato ni do seksa ( seveda mislim, da to ne more biti razlog ), potem je trdil, da mu do ničesar ni, niti do seksa, potem je bil razlog v počutju, v tem, da se ga depresija loteva…. Ne vem več, kaj naj naredim, ker imam izkušnjo iz prejšnje zveze, ko je tudi prišlo do tega, da ni hotel več seksati, potem pa me je pustil. Tako da se bojim, da se bo ponovilo in da se v tem kaže konec razmerja. Naj povem še to, da imam zadnje mesece zelo zelo močan občutek, da nekaj ni v redu, da mi nekaj prikriva, da ni iskren…. Priznam, začela sem sumiti, da ima drugo. Brala sem razne forume in izjave na spletu in sem zasledila, da je lahko eden od razlogov, da noče več seksati z mano ta, da ”dobi seks” pri drugi ženski. Ko je pri meni, se tudi zelo pogosto zgodi, da mobitel izklopi, kar pa samo še potencira moje slutnje in sum, da me vara. Začela sem tudi razmišljati, da ga mogoče ne privlačim več. Razbijam si glavo s tem, kaj je narobe, kaj je z mano narobe, itd., ker nisem ženska, ki bi nonstop hotela seksati, tudi nikoli nisem bila v situaciji, ko bi imela možnost, da bi seksala vsak dan ali – tako kot marsikje preberem – celo večkrat na dan -…., ampak da moj moški noče več seksati z mano, in da od zadnjega seksa mine več kot 1 mesec…. to tudi ne more biti ok, niti ni normalno.
Ponoči ne morem spati, ker si nenehno razbijam glavo s temi vprašanji, premlevam scenarije, itd. Nikoli nisem imela namena vohuniti za svojim fantom, ga kakor koli nadzorovati… Ne vem, težko mi je, ker ne vem, pri čem sem. Ne upam pa ga direktno vprašati, če me vara, saj vem, da bi tako lahko usodno uničila še ta odnos, ki ga imava.

Mi lahko, prosim, svetujete, kaj lahko naredim? Kaj je še lahko razlog, da noče seksati z mano oz. kaj je še lahko razlog, da preprosto ne čuti več želje po seksu? Res začenjam sumiti, da ali seksa z drugo žensko ali pa si tega želi, pa zato z mano noče več. Ne vem, res ne vem, in to me počasi, a vztrajno ubija.

Prosim za karkšen koli nasvet, ker se mi bo zmešalo od vse žalosti in razmišljanja.

Oba sva stara čez 30 let.

Hvala iz srca!

freekica

Spoštovana freekica,

hvala za vaše sporočilo. Zadnje mesece preživljate res težko obdobje, ki je v vas obudilo nekatera zelo boleča čutenja. Ste v krču velike negotovosti in zelo trpite, saj se bojite nove zapuščenosti. Sprašujete se, zakaj se vam (spet) to dogaja in kaj delate narobe. Imate občutek, da se fant umika in da z njegove strani ni tiste prave iskrenosti, v kateri bi našli varnost in se umirili. Besede so poniknile ali pa nikoli niso zares opisovale vajinega doživljanja in čustvovanja. V tem nemem svetu je telo preplavljeno s strahom. Spolnost je ostala tisti barometer, po katerem presojate, kje sta v odnosu in koliko mu pomenite. Vaše telo vse bolj kliče po varnosti, brez katere že težko živite.

Obdobje romantične zaljubljenosti je izzvenelo in v vajinem odnosu so vzniknili občutki, ki oživijo nekatere zelo boleče rane. Spolnost ne more več prekriti stiske, ki sta si jo prišla obnoviti, zato je vse manj samoumevna. Vse bolj bo postajala pokazatelj tega, koliko bližine, iskrenosti in varnosti (zaupanja) bosta uspela ustvariti. Mislim, da v tem obdobju tudi vi potrebujete in si želite veliko več, kot zgolj spolnost, v kateri boste dobili potrditev, da vam še pripada. Si ne želite tudi vi, da bi se najprej pogumno pogovorila o vajinem doživljanju? Kako bi bilo vam iti v spolnost, ne da bi se pomirila glede tega, ali je resnično z vami, vam pripada, se želi poglabljati stik, povezanost, bližino? Morda bi v tem obdobju tista želja po potrditvi, da mu še nekaj pomenite, še poslala tisti “kemični val” po vašem telesu, da bi lahko šlo v spolnosti, toda dolgoročno – mislite, da bi se mu brez čustvene bližine, pogovora in zaupanja lahko zares predala, povezala in umirila? Mislim, da bo potrebno najprej preveriti, kje sta v resnici v odnosu in nato, če bo obojestranska pripravljenost, okrepiti odnos.

Iz vašega pisma se začuti, da vas je strah iskreno spregovoriti o vašem in njegovem doživljanju, saj bi tako lahko usodno uničila še ta odnos, ki ga imata. Iskren pogovor in neposredna vprašanja ne uničijo odnosa, dajo pa priložnost, da se pokaže, kje v odnosu sta. Morda boste samo malo prej soočeni s tem, da ni pripravljen zares priti v odnos. Nikakor pa ga ne boste z izražanjem svojih občutkov in strahov uničili. Odnos brez deljenja doživljanja, osnovne iskrenosti in varnosti je pravzaprav že mrtev. S tem bi se tako ali tako morala enkrat soočiti.

Po drugi strani pa je edino v iskrenem pogovoru o vajinih čustvih, doživljanju, načrtih pot k temu, da zgradita iskren in varen odnos, ki si ga oba zelo želita. Tvegajte in se iskreno pogovorite, povejte mu, kaj čutite in česa vas je strah. Prepričan sem, da tudi on marsikaj doživlja in tiho trpi. Morda pred temi svojimi občutki pobegne v kajenje trave, mogoče je res na poti v drug odnos. A kakorkoli, s temi izhodi tudi sam ničesar ne reši, probleme in občutke samo potiska stran, se pa vztrajno vračajo in vse bolj poglabljajo njegovo bolečino. Le če se bosta lahko začela pogovarjati o vajinem doživljanju, se bosta lahko povezala in čustveno pomirila ter naredila tudi kakšen korak naprej. Sta tudi v letih, ko vaju zagotovo začenjajo vznemirjati vprašanja o dolgoročni prihodnosti in morda bi bilo smiselno tudi o tem začeti iskreno govoriti.

Freekica, očitno vam ni lahko pomisliti na to, da vam tudi v tem odnosu ne bi uspelo, saj ste oseba, ki se močno naveže in ji je odnos pomemben. Morda vam ne bo najbolj lahko sprejeti tega dejstva, toda za odnos sta potrebna dva. Pogumno se soočite s tem, ali je pri njem še pripravljenost iti naprej z vami in poglobiti odnos. Čeprav bi njegov odhod za vas pomenil bolečo izgubo, pa bi s tem dobili tudi priložnost, da začnete znova, se globlje spoznate, morda poskrbite zase s kakšno terapijo, v kateri boste razvila sočutje do sebe in si prisluhnila. Zelo dobro bi bilo tudi, da bi lahko dobila odgovore na to, kje so korenine tega vašega doživljanja. Verjetno bi odgovore našla v vaši družini in odnosih, ki so vas najbolj zaznamovali. Terapevtski odnos bi za vas pomeni tudi nekakšno varno zavetje, v katerem bi lahko premostila najbolj zahtevno obdobje, če se vama v odnosu ne bi izšlo.

Skratka, čeprav vas trenutno trga od bolečine in negotovosti, kar je odmev zelo bolečih dogodkov v vaši preteklosti, se pogumno podajte nasproti odgovorom. Freekica, v nobenem primeru ne bo “konec sveta”. Veste, vredni ste iskrenega, varnega in predanega odnosa, zato povabite fanta, da se vam v tem odnosu pridruži. Vaš in, upam, tudi fantov razvoj naj gre naprej. Morda tudi skupaj poskusita s terapijo, če si želita ostati skupaj, a vama pogovor ne bi stekel. Če pa ni pripravljen biti iskren z vami in tvegati, je bolje, da se s tem soočite in si date drugo priložnost.

V upanju, da bosta lahko naredila korak naprej, vas lepo pozdravljam!

Odgovarjati tebi namesto tvojega fanta je nehvaležno delo, saj mu ne morem pogledati v glavo, kaj misli o tej problematiki. 🙂 Poleg tega je podan tvoj vidik situacije, v zvezi sta pa dva… Lahko povem to, kar je po mojem mnenju videti od daleč, glede na opis situacije.

Zveza traja dve leti. To je dovolj dolgo obdobje, da začetna iluzija zaljubljenosti povsem mine in da se pokaže ali bolje, prikaže enemu in drugemu pred očmi povsem realna podoba partnerja. V večini primerov se to zgodi. Ta realna podoba se včasih tako razlikuje od iluzorne slike iz časa zaljubljenosti, da človeka včasih ob tem spoznanju vse mine, tudi veselje do spolnosti. 🙂 Spolnost v odnosu je le odraz vsega ostalega odnosa med dvema in je odvisna od tisoč če-jev… Če je bila izbira kjub zaljubljenosti prava, izbira v stanju zaljubljenosti je namreč v večini primerov kot loterija:-), na kar kaže število ločitev, če dejansko obstaja všečnost in neustavljiv spolni privlak pogojen z genskim ujemanjem dveh, ki se kaže tudi v tem, da ti partner neustavljivo diši (feromoni kažejo na genski zapis in všečnost vonja in s tem spolni privlak kaže na ujemanje genov in ta všečnost ne mine po dveh letih niti po dvajsetih ne:-)), če se ujemata v spolnosti in je ta za oba zadovoljujoča po kvaliteti in kvantiteti, če sta imela oba z izbiro drug drugega srečo, če obstaja poleg tega tudi ujemanje karakterjev in ujemanje skupnih interesov na dolgo dobo, če drug drugega doponjujeta in drugega bogatita s tem, kar sta, če sta pripravljenja drug ob drugem rast, drug drugemu omogočati notranjo rast in napredek, če govorita isto govorico ljubezni, če se imata rada kljub realnemu spoznanju, kakšna sta eden in drugi, če je obema v zvezi še vedno tako lepo ali še lepše, kot prvi dve leti:-), če si znata predstavljati pot, ki bi jo lahko skupaj prehodila od tod do večnosti, če znata biti drug do drugega povsem odkrita in iskrena in če drug drugemu dovolita gledati v globino svoje duše, če se znata odkrito in iskreno pogovarjati o vsem in o vseh problemih, na katere naletita, če znata biti drug drugemu v oporo in tolažbo, v veselje in srečo in končno, če si znata biti zvesta in če znata to zvestobo vedno znova potrjevati, če sta se oba trdno odločila drug za drugega in za to skupno pot…., se temu lahko mirno reče – Ljubezen. Tedaj skorajda ne more biti težav v spolnosti.

Ker pa je zaljubljenost oba minila, se vprašaj, kaj od naštetih če-jev je ostalo tebi po dveh letih… Vprašaj se, če ti je sploh kaj oprijemljivega ostalo… Pri tem pojdi vase, to je, globoko premisli in si iskreno odgovori, ali je on res tisti moški, s katerim bi hotela prehoditi pot od tu do večnosti in mu nameniti preostanek svojega življenja. O tem odkrito spregovori tudi z njim in ga vprašaj isto. Menim, da je njega zaljubljenost tudi povsem minila in tisti prvi privlak je popustil, ne navdušuješ pa ga tako, kot naj bi navduševala moškega “ženska njegovega življenja”. Kakšno leto si ga navduševala, sedaj pa ga najverjetneje ne več… Videti je, kot da te nima rad. Tako je iz opisa videti, to je moje mnenje. Lahko, da ima neke težave, o katerih s tabo ne govori in nepogovor in vsaka neiskrenost je 100-procentna smrt za ljubezen in za odnos. Na morebitne težave, ki jih ima, kaže to, da “včasih kak joint pokadi“…, da se izgovorja na depresijo in da se ne želi pogovarjati. Naj gre do zdravnika, če je res kaj na tem, na depresiji, bo zadeva hitro jasna in ozdravljena. Poleg tega, notranji občutek, ki tebi nekaj govori, ti verjetno govori resnico; notranjemu glasu in občutku, to je, samemu sebi, je potrebno vedno prisluhniti. Vedno. Nesmiselno je zato, da podnevi in ponoči premlevaš scenarije in sume in možne vzroke za nastalo situacijo. To ne bo rešilo ničesar. Vzel sem si čas in posklusil sem ti osvetliti zadevo s svojim videnjem. Odkrito se sedaj pogovori z njim in poiščita rešitev. Če ta ni možna taka, da je sprejemljiva za oba, potegni ti pri sebi zaključke o tem, ali je on res vse to, kar si ti želiš.

Ostati z nekom zaradi strahu pred osamljenostjo, zaradi mnenja okolice, npr. nekateri starši silijo svoje odrasle otroke, da je čas, da se spravijo “v red”, ali ker se že rahlo mudi ženski zaradi biološke ure in je potem vse dobro, samo da je…, ali zaradi navade…, vse to niso nikakršni razlogi za ostati z nekom, če nekateri ali kar vsi zgoraj našteti če – ji ne štimajo. Če te nekaj na nekomu moti po dveh letih in če ta to ve in ne želi ali ne more tega spremeniti, te bo po desetih letih motilo kvečjemu še bolj. V skladu z Zenom se ti je zgodilo najbolje, kar se ti je moglo zgoditi; po dveh letih se lahko povsem trezno, premišljeno in mirno odločiš, ali si na pravi poti ali ne in nato ustrezno odreagiraš. Kaj si lahko želiš lepšega? Ker se ti vse to dogaja tokrat že drugič in to povsem ponovljivo, se vprašaj, kaj je vzrok, da izbereš takega fanta, pri katerem se čez dve leti dogodi to, kar se ti pravkar dogaja… Izbiraš na podlagi nekega vzorca, ki ima svoj izvor. Morda pa se moraš pred tem, ko boš srečala pravo Ljubezen in srečo, še česa naučiti o sebi…? Vzrok za izbiro se skriva nekje v tebi. Zato, morda moraš najprej spoznati sebe in poiskati vzrok(e) take izbire… Do tedaj je, po mojem mnenju, bolje biti sam, kot životariti in stagnirati v slabi zvezi brez prave ljubezni in sreče. Edini pravi razlog za ostati z nekom je samo prava in obojestranska Ljubezen in sreča. Te ni mogoče spregledati ali je ne prepoznati, zato tvoje delo ne bo težko – prepoznati srečo. Samo sebi je potrebno prisluhniti; čas je, da to storiš.

Lep pozdrav
marinec

Freekica, oba prejšnja odgovora sta bila dovolj obširna in v pravo smer, zato ti bom jaz na kratko:

fant beži in ni mu do vlaganja v vezo. Poišči si drugega.

Hvala vsem, ki ste napisali svoje mnenje o mojem problemu. Upam, da bom lahko rešila, kar se še da. Naj pa samo to še napišem, da mi seks ni nikoli bil na 1.mestu, le tega sem si vedno želela, da bi bil pika na i v zvezi, ter da bi se z ljubljeno osebo tudi na tem področju ujemala. Pa še to: še moji starši, ki so stari tam okrog 70, seksata vsaj 1x na teden, kar mi pusti grenak priokus, saj sem sama dosti dosti mlajša, praktično v najboljših letih, pa sem na slabšem od njiju. Kar je žalostno, in če bo kdo pomislil, da sem mojim staršem fouš tega, ker imata v tej starosti še vedno seks, ja – zdi se mi nefer, nenormalno, da pa jaz ostajam žaloatna, zagrenjena, brez intime z dragim… Žal sem morala ta ”podatek” o starših napisati za primerjavo, čeprav nekako mogoče ni primerjava na mestu, ampak ko slišim na svoja useša zvečer svoje starše kako sta še vedno aktivna v spalnici – me zaboli ob dejstvu, da jaz pri svojih 30 + nisem.
Ne vem, to je enostavno skregano z logiko. Ne gre mi v glavo. Pa imava zelo veliko časa, ki ga preživiva skupaj, tudi, ko sva sama, npr., ampak je na sporedu vedno ali računalnik ali tv, kot da sva stara zakonca, penzijonista, namesto dva, ki se ljubita in vzdržujeta zvezo tudi kar se seksa tiče. No, pa zdaj vidim, da tudi penzijonisti seksajo in to več, oz. očitno…. in to mi načenja samozavest, vedno bolj sem potrta, polna jeze, nesigurnosti, strahu, obupa, itd.

Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in prebrali tole sporočilo. Upam, da se ne bo nikomur in nobeni zgodilo enako, kot se dogaja meni. Privoščim vam, da se imate radi, se spoštujete, predvsem pa, da ste iskreni s tistim/tisto, ki jo ljubite. Srce je le eno. Življenje pa prav tako.

Mirne sanje.