Lepo pozdravljeni,

jaz pa imam eno vprašanje na zrelost in globino moških.
Prosila bi vas, če mi lahko odgovorite iz lastnih izkušenj – žene o svojih soprogih in moški o samih sebi.

Zanima me sledeče – morda se bo slišalo malce nenavadno, ampak to me zelo bega: moški, ki so topli, zreli, malce starejši – so bili že takšni tudi kot mlajši ali to fant oz. moški pridobi z leti. Sama se namreč vedno znova zaljubim v starejšega moškega, ker mi mladi preprosto niso zanimivi – pogrešam varnost, sigurnost, zrelost, umirjenost – preprosto najpomembnejša mi je zrelost in toplina, ki se ob tem čuti – in zagotovo ne iščem očeta, kajti zelo sem samostojna in v tem je ravno problem – sama sem tako zelo samostojna, da enega mladca, ki je vajen domačega toplega doma, kjer mu mamica poskrbi za eno in drugo, pa očka malo finančno pomaga – takšni me preprosto ne zanimajo, kajti ob sebi potrebujem moškega, ki ve kaj je to živlejnje – jaz namreč to vem zelo dobro.

No in ob tem vedno zova razmišljam – morda pa bi morala dati kateremu od teh mladih priložnost, da skupaj z mano odraste v zrelega moškega, ki trdno stoji na dveh nogah – a je to tako težko, kajti kar nekako ponižujoče čutim do sebe, da bi se prepustila enemu mladcu, ki mi po vrhu vsega še zna po možnosti soliti pamet, da po nepotrebnem jamram in se pritožujem nad življenjem (pa se ne – le objektivna opažanja, da mi ni lahko, da je naporno), medtem ko sami o živlejnju nimajo niti malo pojma – so ga bili lepo obvarovani. Nekako nimam moči razlagati vedno znova nekomu kako mi je, da je težko in da ne jamram – ko pa vem iz lastne izkušnje, da tega človek ne more razumeti, če prej ne izkusi sam – medtem ko starejši moški razumejo še predenj povem do konca – to je nekaj čisto drugega.

Res vas prosim za mnenje,

Gitaa1

Gitaa1

Tako ženske kot moški z leti pridobivajo na “zrelosti in globini”. Posploševanje, da so vsi moški v istih letih manj zreli in bolj plitvi od žensk, zato ni najbolj na mestu. Bolj kot od spola je stopnja osebne zrelosti odvisna od osnove, dobljene v izvorni družini, pripravljenosti za delo na sebi in pa od življenskih stisk, ki nas tako ali drugače prisilijo, da nekaj naredimo na sebi.

Nič ni narobe s tem, da se zaljubljate v starejše moške. Konec koncev na to tudi ne morete kaj dosti vplivati. Iz vašega sporočila sklepam, da ste samska in da nimate trdnejše veze z moškim. Če je tako, potem je logično vprašanje kakšno “varnost, sigurnost, zrelost, umirjenost” vam dajejo ti moški, če z vami niso pripravljeni ostati v trdnem in trajnem odnosu. Vas morda privlačijo ravno zato? Če pa velja obratno in vi niste pripravljeni biti v takem odnosu z njimi – zakaj se umikate iz odnosa, ki vam ponuja varnost?! Zelo ste ponosni na to, da ste samostojni. Vsak trajen odnos zahteva, da se je treba odreči delu te samostojnosti. Vprašajte se, zakaj vam ta samostojnost toliko pomeni? Od kdaj in od kod je tako?

Napisali ste “morda pa bi morala dati kateremu od teh mladih priložnost, da skupaj z mano odraste v zrelega moškega, ki trdno stoji na dveh nogah.” Precej pokroviteljstva in prezira je v tem stavku. Mislim, da vaša prava dilema ni starejši ali “mladci”. Dilema je, ali zbrati pogum in se končno odločiti za moškega, ne glede na njegovo starost, ki je pripravljen z vami vztrajati v trajnem odnosu. V njem bosta OBA lahko rasla v zrelega moškega in zrelo žensko in se OBA naučila stati trdno na svojih nogah. Vi morda trdno stojite na svojih kot samostojna ženska. Kako pa je z vašo trdnostjo in zrelostjo ženske v zavezujočem in trajnem odnosu z moškim?

Želim vam, da čim prej najdete odgovor na vaše dileme.

Svojega moža sem spoznala, ko sva bila oba otroka, on 15 let. Skupaj sva rastla in se skupaj in vsak zase osamosvojila.

Veliko je odvisno pa od izvorne družine, kakor je napisal g. Izidor.

Pri nama je bilo normalno in za najine starše tudi, da ko se zaposliš, ko si začneš ustvarjati svoje življenje, ko se pripravljaš na zakon, družino…da se osamosvojiš.
Normalno se nama je zdelo, da vsak po svojih močeh vlagava v partnerski odnos, si gradiva varnost in samostojnost.
V odnosu pa ne sme biti odvisnosti; ne žena od moža in ne mož od žene. V vsakem primeru partnerstvo ne “špila”, če se eden preveč oklepa drugega.

To samostojnost in samozavest, občutek varnosti in ljubezni pa ti morajo dati že starši. če so ti dali, boš vedno našla človeka, kakršnega potrebuješ.

Ljudje, ki izhajajo iz okolja, kjer so nekaj pogrešali, prav iščejo “žrtve”, s katerimi manipulirajo.

Naprimer: moški, ki je pijanec in ženo maltretira in tepe…se ob meni obnaša čisto drugače, kot se do žene ali njej podobno “šibke” ženske.
Ljudje so do nas takšni, kakršni jim mi dovolimo, da so.
Če sama nisem samozavestna, bom potrebovala moškega, ki mi bo vlival samozavest in dajal neko varnost, katere mi oče ni nikoli dal…naprimer.

Mislim,da ženske, ki se zaljubljajo v starejše moške, dejansko iščejo neko “očetovsko” varnost. Malo razmislite o vašem odnosu do očeta!

Ni pa nič narobe s starejšimi moškimi. Seveda so bolj zreli in izkušeni in tudi razumejo bolj žensko, ki je nesrečna….pa tudi bolj jim je jasno, da je vse v njihovem življenju odvisno od njih samih in ne od drugih.

Pa tudi dejstvo je, da so nekateri zelo starejši moški včasih tudi bolj nezreli in otročji od svojih 20-letnih sinov! Mogoče vidite varnost samo v njihovi finančni neodvisnosti….po moje pa bi bilo treba varnost iskati tudi v ljubezni, predanosti in čustvih!