pozdravljeni,
zavedam se, da je težko podati mnenje preko interneta, pa kljub temu imam nekaj vprašanj glede sina sedaj starega skoraj 6 let. Težave z vnetji ušes so se začele ob vstopu v vrtec pri 3,5 letih, prvo leto vnetje ušes, enega ali obeh, tekom šolskega leta 8x. Naslednje, torej lansko šolsko leto se je stanje umirilo, ni bilo vnetij praktično celo leto sedaj, vendar sva v čakalni vrsti za operacijo. Vmes je bil sluh slabši, vendar imam občutek, da je sedaj bolje. Lani smo uporabljali Nasonex, Bronhomunal, cepljen proti pnevmokoku zaradi reakcij ob drugih cepljenjih ni bil.
Izvid lanskega orl, , sept. 14,ko sva bila tam drugč je; sluhovoda čista, bobniča bleda, cela, sumljivo za izliv. nosna sluznica pordela, nabrekla, gosta sluz v nosu in na veliki žrelnici epifarinksu. nebnici sta primerno veliki, rožnati, čisti. ADG: še vedno obojestransko prevodna izguba sluha do okoli 40 dB. Timpanogram: tip B obojestransko. Svetujem opreativno terapijo – odstranitev povečane žrelnice in obojestransko miringotomijo.
Na podlagi tega izvida sva se prijavila na operacijo, ki jo imava letos novembra.

Glede nato, da se je kot rečeno stanje z vnetji umirilo, da se mi zdi tudi sluh boljši, pa vendar v prostoru z večimi govorci naenkrat še vedno slabši. Torej ko jih govorič več naenkrat ali je več glasov… sva šla sedaj ponovno na kontrolo in izvid je sledeč. Stanje boljše, sluhovoda čista, bobniča sivorožnata, cela. nosna sluznica pordela, nabrekla, čista. V epifarinsku čvrsta žrelnica, nebnici primerno veliki, rožnati, čisti. ADG: obojestransko prevodna izguba sluha med 30 in 45 dB, timpanogram; tip B obojestransko. priporočen operativni poseg.

Ker večino v stresu pozabimo vprašati, me zanima vaše mnenje o izvidu. Ali je res potrebna operacija, kaj če se ne operira oz. kakšne so lahko posledice. Če prav razumem se sedaj priporoča operacija predvsem zaradi sluha in ne toliko žrelnice ter kako velika je izguba sluha v okviru teh dB. Kaj to pomeni za naprej oz. ali se bo s to operacijo sam sluh izboljšal? Če prav razumem je težava voda oz. tekočina za bobničem, katero se ob posegu očisti? Ali gre tukaj tudi za perforiran bobnič? Samo od sebe se zadeva verjetno tudi ne bo pozdravila? PA še nekaj, kako realen je test sluha z dvigovanjem rok pri otroku, namreč imam občutek, da ravno ko je tega konec, mu šele postane jasno kaj se od njega pričakuje. Obstaja še kak drug test?

Se opravičujem za dolg mail, moj namen ni ne operirati ga, samo starši se pač takšne in drugačne stvari sprašujemo, kot laiki.

Hvala lepa za vaš trud, lp.

Spoštovani,

Kot ste sami ugotovili, je test sluha res subjektiven. Vendar 6-letnik lahko sodeluje že tako dobro kot odrasel.

Objektivna preiskava – merjenje otoakustičnih emisij (TOAE) je možna ob zdravem srednjem ušesu, česar vaš otrok nima. Preiskavi APMD avdiometrija in ASSR (v primeru zdravih srednjih ušes) se delata v uspavanju ob sumu na gluhost pri dojenčkih, ker niso sposobni sodelovanja pri preizkusu sluha.

Vendar je timpanogram B jasen pokazatelj, da se bobniča ne premakneta, ker sta srednji ušesi neprezračeni in je tam polno tekočine. Prav tako sta ob zadnjem pregledu bobniča sivorožnata, kar kaže na verjetno izlivno kronično vnetje srednjih ušes. Vzrok je povečana ali konstantno vneta žrelnica (ne glede na velikost), vnetje se prenaša na Evstahijevi tubi in ju zapira, ušesa se ne morejo prezračevati.

Slab sluh, ki traja že nekaj let, slabo vpliva na otrokov govorni in glasbeni razvoj. Ovira ga pri različnih aktivnostih (šepet, tuj jezik, orientacija v prostoru, iskanje izvora zvoka itd.). Odrasel s takšno izgubo sluha bi uporabljal slušni aparat. Tak otrok mora v šoli sedeti povsem spredaj!

Že po pol leta izlivnega vnetja se bobniča močno stanjšata, postaneta atrofična, neodporna na spremembe tlaka. Posledica so lahko nepovratne strukturne spremembe – žepi, retrakcije, luknje. Taki bolniki morajo do konca življenja ščititi ušesa pred vodo in se ne smejo potapljati, imajo bolečine na letalu in težave ob vsakem prehladu . Zaradi naštetega je čakalna doba na operacijo 1 leto odločno predolga!

Odstranitev žrelnice omogoča, da Evstahijevi tubi začneta delovati.

Ob operaciji se zareže bobniča in izsesa sluz, vstavi se timpanalni cevki, ki prezračita srednji ušesi. Sluh se takoj popravi. Cevki omogočita ozdravitev sluznice v srednjih ušesih, da se sluz ne tvori več. Po izpadu cevk približno čez 1 leto naj bi tako stanje ostalo (ne pa vedno). Dokler sta cevki v bobničih, je potrebno ščititi ušesa pri kopanju, tuširanju in plavanju (s čepki in trakom).

Če se v enem letu stanje samo ni popravilo, je možnost nepovratnih sprememb bobničev in škodljivega vpliva na otrokov učni razvoj vse večja. Menim, da je operacija potrebna.

Ob sprejemu na operacijo vsakega otroka najprej pregledamo, ponovimo meritve sluha in pridobimo soglasje staršev za operacijo.

pozdravljeni,

najlepša hvala za odgovor, ki sem ga res vesela, pa kljub vsemu zelo žalostna. Nihče mi nikoli ni povedal, da je stanje pravzaprav nujno. Po prvem pregledu je bilo mnenje boste videli, vi se prijavite na operacijo, ker jo še vedno lahko odpoveste, saj je čakalna doba dolga (1 leto). Ne obtožujem nikogar vendar se kljub temu sprašujem, da gre za navedeno stanje, zakaj ni bila napotnica nujna ali vsaj hitra? Verjetno bi njegovo življenje bilo lažje, prav tako naše. Sedaj se sekiram, da nisem bila zoprna in se sprašujem, koliko škode sem mu povzročila za življenje naprej. Pa čeprav nezavedno. Pa čeprav sem ga peljala tudi samoplačniško na pregled k orl, katerega mnenje je bilo da operacija nepotrebna in da vnetja ne puščajo težav na sluhu… in tudi zato počakala to leto čakalne dobe. In čeprav sem ta zadnji pregled pri orl v oktobru letos izsilila in so me ‘grdo’ gledali. Se opravičujem, samo morala sem povedati, ker se kar tresem… od skrbi.

V glavnem, vedno se naučimo kaj novega. Po tem zadnjem pregledu ko sta bobniča že bila sivorožnata, kar razumem, da se je že nekaj dogajalo, ni minilo teden in že smo imeli ponovno vnetje. Sicer po enem letu, pa vendar. Antibiotik, močno vnetje obeh ušes. Sedaj po ab že kašljamo z nizko vročino. Sedaj le upam, da bomo 17.11. zdravi in da operacijo damo skoz v redu in da bodo izvidi čim boljši. Vendar, kaj se zgodi, če ne bomo zdravi? Bomo ponovno čakali eno leto? Kaj lahko naredim? Glede na to, da smo ponvono doma, je najbolje, da ga vzamem iz vrtca za teh 14 dni upamo na zdravje? Pa še vedno, zakaj se ne opozori staršev, da so lahko take posledice? Zavedam se, da več kot delati ne morete, pa vendar so stanja, ki bolj pomembna od drugih… Kaj mi predlagate?

Najlepša hvala.

Spoštovani,

zelo mi je žal, da tako dolgo čakate na operacijo in da ste imeli še do nedavnega dvome, ali je sploh potrebna – razumem vas, da ste poskušali le zaščititi svojeg aotroka. Na pregledu pred operacijo ste bili kar 3x in še enkrat samoplačniško – na ta način ste kar nekaj prispevali k daljšanju čakalnih vrst, da smo vsakokrat le potrdili enako stanje. Vsak izsiljen pregled pomeni skrajšanje časa za razlago za vse pregledane na ta dan v ambulanti.

Zdravniku, ki obravnava otroka, je potrebno zudi zaupati. Nikogar ne operiramo, če to ni potrebno in tudi ne brez soglasja staršev. Vsak dan operiramo do 6 otrok s podobnim stanjem, kot ga ima vaš otrok. Le redko je kakšen bolj nujen od drugega. Če otrok kašlja ali ima angino ali vročino, ne more biti operiran in je začasno odpuščen – kličemo ga, ko je zavrnjen kakšen drug.

Upam, da boste ostali zdravi.