Kaj narediti, če pri adolescentu zasledimo jasne znake depresije (potrtost, pomanjkanje energije, občutki manjvrednosti, občutek, da je na tleh, v popolni temi, brezvoljnost,…), ki trajajo že dlje časa in so mladostnika že pripeljali do misli na samomor, pa ta ni pripravljen sprejeti strokovne pomoči psihiatra ali psihologa, ki mu jo predlagamo? Je možno na kak način takšnemu mladostniku pomagati, da se stanje ne bi slabšalo?

Spoštovana Učiteljica, kadar obstaja resna grožnja s samomorom odklonitev obiska pri strokovnjaku ne pride v poštev,vsekakor pa naj to uredijo otrokovi starši.Svetujem vam, da jih čimprej obvestite.Če gre za bolj površinsko depresivno stanje, bodo koristne vzpodbude in pohvale ter
angažiranje na področjih,ki so mladostniku blizu( šport, konjički)

Spoštovani!

Lepo od učiteljice, da se je zavzela za svojega učenca/dijaka. V mojem primeru ni bilo tako. Šolski sistem me je izigral. Namesto tega so me imeli za debila, za neumnega, za zaostalega in obenem matematičnega genija. Nihče ni pomislil, da bi bolehal za depresijo, dokler tega nisem na koncu gimnazije tega priznal samemu sebi in to tudi “izustil”.

Lep pozdrav!