Zloraba III
Pozdravljeni,
pozadnjem sporočilu sem se počutila kot žrtev posilstva, saj sem se počutila kot zločinec, ne pa kot žrtev. “Napadli” ste v bistvu mene, ker sem tako neodločna pri tem ukrepu. Verjetno je vsem tako težko kot meni, ampak to se vendar dogaja MENI!!!!!! Po vsem tem sklepam, da je prijava edina opcija, čeprav se še vedno nisem z njo sprijaznila. Kaj, če mu delam krivico in je res samo zoprn in nadležen, ne pa tudi zločinec?
Mi lahko prosim še opišete postopek po prijavi? Živimo v majhnem kraju, kjer se vsi poznajo in ….
Strah me je in boli me želodec, hkrati se “bojim” tudi za svoj zakon. Bo vzdržal ta pritisk? To je njegov oče! Možu je še toliko težje, čeprav mi edini stoji ob strani.
Zdaj smo prišli “samo” tako daleč, da se izogibamo drug drugemu (starih staršev), tudi sin ima prepoved obiskov, brez prisotnosti enega od staršev. Večji del dneva poskrbim, da nas ni doma, kar je naporno, vendar se mi zaenkrat zdi dobra začasna rešitev.
Hvala, da se ukvarjate z mojimi problemi, saj vidim, da nisem popolnoma sama, čeprav zato ne morem reči, da mi je lažje. Ampak občutek imam, da so mi zamrznili možgani in ves čas ponavljajo: “Kaj naj zdaj? Kaj naj zdaj???”
Hvala vsem, ki ste se odzvali! Na koncu se bom že tako odločila, da bo prav. Najbrž bo trajalo, vendar se tančica čez oči počasi počasi tanjša…
Lep pozdrav!
Nina
Nina, lahko
– podaš prijavo suma spolne zlorabe na pristojni Policijski upravi / kriminalistična policija, skupina za mladoletniško prestopništvo/,
– podaš anonimno prijavo suma spolne zlorabe na policijo, preko telefona za anonimna sporočila,
– ovadbo zoper domnevnega osumljenca pri dežurni službi tožilstva za stranke pri pristojnem Okrožnem državnem tožilstvu,
– podaš informacijo o domnevnih žrtvah spolne zlorabe na pristojnem Centru za socialno delo, v kolikor gre za mladoletne osebe,
ali pa podaš prijavo suma preko našega Združenja osebno, vsak dan od 09.00 do 13.00 ure ali anonimno preko našega telefona za pomoč 080 28 80.
Verjamem, da je težko, toda verjamem tudi, da se boš, kot praviš, “že tako odločila, da bo prav”.
Šele zdaj ti pošiljam odgovor, ker sem šele danes prebrala vsa tri tvoja pisma.
Meni je povsem nedojemljivo, da starši nečakinjam niso verjeli takoj. Če bi meni moje dete kdaj omenilo, da jo kdo nadleguje na tak način, bi tisto osebo verjetno v navalu kar razbila, razsula na prafaktorje.
Če ti mož ne bo stal ob strani 120%, potem si ne zasluži nobenega sočutja. Verjamem, da je takšna star stresna za zakon, ampak koliko pa je bilo molčanje stresno za nečakinje????
Tast pa je itak izmeček, ki si ne zasluži živeti. Preprosto – prijavite ga. Če bo še grozil s samomorom, mu prinesi še vrv, da mu olajšaš zadevo. Mislim – traparija, da večje ni. To teslo se NIKOLI ne bo sposobno samo spravit z sveta, ker so takšni izmečki tako zaljubljeni sami vase, da jim ni mar za NIKOGAR drugega. Njegovo nakladanje o samomoru je samo izsiljevanje.
Nisem prav razumela tistega, ko si napisala, da prijava tasta ni opcija. Zakaj pa ne???!!!???
Povsem se strinjam z Mando. Ne razumem tvojega oklevanja. Tudi sam imam hčerko in kar tresem se, ko berem, da celo OKLEVAŠ o prijavi. Sem miren, razsoden in nekonflikten človek. Kljub temu pa sem prepričan, da bi ukrepal proti komurkoli, ki bi moji pikici lahko storil kaj takšnega. Če pa bi se kdo vseeno spozabil, potem je naša zemljica premajhna, da bi ušel kazni.