Zlomljeno srce in izguba zaupanja
Do pred nekaj leti nisem imel sreče v ljubezni. Za menoj je bila huda izkušnja zaradi katere sem izgubil vero v ljubezen in sem pred njo dobesedno bežal. Lahko sem prijateljeval ko pa sem začutil da se zadeva spreminja v kaj več sem se naredil nedostopnega in se zaprl vase. A globoko v meni je bila želja po ljubezni bližini in družini. Pred časom sem srečal žensko v katero sem se zaljubil. Čustva so bila obojestranska in sem končno prepričal samega sebe da se preoustim in zapolnim praznino ki sem jo čutil več let. Ima otroka od prej in sem ga brez zadržkov vzel za svojega. Več smo bili skupaj bolj sem ju imel rad. Zanju sem bil pripravljen narediti vse. Ker je bila samohranilka je dostikrat potrebovala finančno pomoč ki sem ji jo nudil. Vedno sem vedel za kaj se gre. Ponavadi se je šlo za kupovanje oblačil, šolskih potrebščin…. Začeli smo iskat skupno stanovanje ker sva še vedno oba pri starših. Doma imam sicer veliko hišo vendar je precej oddaljena od šole otroka. In ona pravi da ne želi da bi živeli v isti hiši s starši. Naj povem da je hiša dovolj velika da bi nemoteno živeli v lastnem stanovanju samostojno z vso zasebnostjo. Vendar ona ne želi in vztraja na samostojno življenje stran od staršev. Iščemo stanovanje vendar je težava da stanovanja ki bi si jih lahko privoščili lastniki ne želijo oddati paru z otrokom. Vsi iščejo par družine niso opcija. Pa naj bi to dvo ali tro sobno stanovanje kjer je dovolj prostora. Sicer pa to ni razlog zakaj tu pišem. Ona je zelo nezaupljiva in zahtevna do mene. Najraje bi mi vstavila GPS oddajnik da bi bil pod nadzorom kje sem in kamero da vidi kaj delam. To me je vedno motilo ker imam občutek da mi ne zaupa popolnoma nič in sva se zaradi tega že dostikrat skregala. Naj povem da če nisem v službi sem z njima ali pa doma. Nimamo ne grem. Opravičevala se mi je da je taka zaradi reške preteklosti. Nekako sem to vedno sprejel in se naučil potrpeti. Čeprav sem slišal veliko obtožb in očitkov ki so bili le plod njene domišljije. Vedno sem ji zaupal in jo ljubim z vsem srcem. Sedaj pa se je moje zaupanje zrušilo v prah. Nekajkrat sem se spraševal kako je v denarnici manj denarja kot sem mislil in vedel da imam. Izginilo je od 10 pa vse do 50 eurov. Nekako sem vedno se ubijal z mislimi kako je to možno in kdaj sem to zapravil. Naj povem da zaradi službe sem precej obremenjen in sem vedno prišel nekako do zaključka da sem nekaj pobrkljal in pozabil. No pa je spet pred tednom dni zmanjkalo 50 eurov. Kako hudiča vem koliko sem imel ko prišli z izleta naslednji dan pa manj denarja. Naj povem da ko smo pri meni se dostikrat preoblečem in pustim denarnico v sobi. Kjer ima ona neomejen dostop. Otrok vem da ni vzel je še premajhen in ni pokvarjen. In sem nastavil past. Kot vedno sem pustil denarnico tam kot vedno. Ampak tokrat sem si zapisal preden smo se dobili koliko imam v denarnici. Zapisal sem si tudi izdatek ko smo šli še na kosilo preden smo prišli k meni. Otrok vem da ni bil v moji spalnici ona pa je bila. In sem po njunem odhodu vzel v roke denarnico preštel vsebino in seštel izdatke in prišel do ugotovitve da manjka 20€. Torej jih ni vzel nihče drug kot ona.
Vse zaupanje in vera v njo so se sesuli. Ljubim jo in otroka imam rad kot da je moje krvi. Kaj naj naredim? Kadar je prosila za denar ali da se nekaj kupi sem ji ugodil brez teženja brez krega brez kompliciranja. Če sem imel sem dal. In sedaj sem ugotovil da mi jemlje denar iz denarnice brez moje vednosti. Zakaj rabi? Zakaj ne vpraša? Včeraj mi je vzela 20 eurov danes pa v SMS omeni da rabi nekaj eurov da poravna šolsko položnico. Nikoli mi ne reče za denar v živo vedno mi piše SMS ko rabi. Enako ko rabi kak kupit. In sedaj je uničila vse zaupanje ki sem ga imel vanjo s krajo iz denarnice. Nisem ji še povedal da vem. Sem v precepu. Razjarjen sem in počutim se izdanega. Najraje bi šel do nje ji povedal v obraz in izginil iz njenega življenja. Vendar jo ljubim. To bi še prebolel vendar vem da bo trpel tudi otrok ki ga imam rad in zaradi tega ne vem kaj naj naredim. Prosim pomagajte. Res ne vem kaj naj. A zaupati ji ne morem več in vse sanje in želje so padle v vodo. In razžirajo me dvomi o vsem kar je kdaj rekla kar je naredila….
Recimo, da si zasluži še eno priložnost. Na tebi pa je, da postaviš pavila igre. Ponavljam, NA TEBI je ta dolžnost, ne da skupaj določita pravila; nekatere stvari ne morejo teči drugače, kakor ti rečeš in tvoj denar je ena od teh. Posedi jo, povej ji, poslušaj, pogovarjaj, razumi, sočustvuj, potem pa postavi hard limits in se pogovori šele potem o kakih zadevah, kjer je kompromis možen. AMpak zabij ji v možgane, da je zajebala in da je to njena zadnja šansa, če jo hoče sprejet pod tvojimi pravili.
Zavedaj pa se, da če zajebe še enkrat, nimaš kaj več iskat pri njej, otrok in ljubezen gor ali dol. Če ti zajebe še enkrat, pomeni, da nima spoštovanja do tebe in si samo financer.
