Še danes mi je žal da sem ga pustila. Imela sem krasnega fanta, vse mi je naredil kar sem ga prosila, me razvajal, vozil na lepe izlete, naredil stanovanje, veliko časa bil z mano, me crkljal in razvajal. Zapustila sem ga, ker je nekaj brisal sporočila in hodil na pijače z ženskam. On mi je trdil da so prijateljice jaz pa mu nisem verjela. Mislim da sem res trapa, ker verjetno če bi me varal bi se kaj poznalo na odnosu, ampak midva sva se imela ful rada in seksala vsak dan. Po več letih sem še vedno samska, pogrešam ga nenormalno, ker takšnega moškega še nisem našla. Tolčem se po glavi, da sem zaradi ene napake izgubila vse ostale prednosti, ki jih je imel. Resnično mi je žal in požiram se od ljubosumja, ker ima sedaj drugo in ji zavidam kakšnega dobrega partnerja je dobila. Ne morem naprej, skrbi me da ne bom nikogar več ljubila kot njega, zadovoljiti se bom morala z veliko slabšim partnerjem. Res mi je neverjetno žal. Je še kdo naredil podobno napako v življenju? Kako s tem živite?

Jaz sem svoje moža zaradi tega pustila po 20.letih in otroku.

Kaj si zgubila? Nič. Utapljaš se v neki navidezni žalosti, v resnici si pa si samo izborila svoj mir. Tako kot jaz.

Je že res da me čudno gledajo ko povem, da nisva šla narazen zaradi tretje osebe, ampak jaz tako enostavno več nisem mogla živet. Niti nisem imela volje do ničesar zaradi tega. Pa sva imela vse. Ampak očitno nič.

Potrebovala sem svoj mir in sedaj ga imam. Enostavno sem se odselila. Ni lahko, je pa umirjeno.

On enostavno ni znal s tem nehat. Dopisovanja, flirtanje. Pa vem, da z nobeno nič ni imel, ampak moja samopodoba je zaradi tega samo padala. Padla sem v hudo depresijo in se izkopala. Hb. Od takrat je šlo pa še samo navzdol. In s takim človekom naj bom?

Sicer dvomim da je srečen sedaj ko je prost in lahko dela kaj se mu zahoče brez mojega najedanja, vseeno paupam, da je bilo vredno izgubit osebo, ki ga je imela najraje na svetu…in da najde tisto, po kateri je očitno tako dolgo hrepenel…

Ne utapljaj se zaradi osebe s katero bi samo trpela. Ni vredno. Samo spustit moraš to iluzijo, da je bil najboljše kar se ti je zgodilo, ker ni bil. Če bi bil ne bi imela skrbi ki si jih imela ti ne bi povzročal bolečine v srcu. Če bi te imel dovolj rad, drugim niti odpisal ne bi, še manj pa hodil z njimi na pijačke.