Pozdravljeni. Zanimajo me vaše zgodbe o uspehih ali pa tudi neuspehih, ko ste se odločili, da greste živet drugam. Kako je bilo z jezikom, ste se hitro priučili? Ste dobili službo? Kje živite, kakšne so vaše izkušnje? Sama zaenkrat samo razmišljam o življenju drugje, pa me zanimajo vaša mnenja. Stara sem 18, vpisala sem se na faks. No, pa saj ne vem kako bi se vsega skupaj lotila, niti ne vem če bi za sabo lahko pustila sorodnike in družino. Imam pa željo po dobrem življenju, ne samo normalna plača, pač pa tudi dobri družbeni odnosi… Norveška, Nova Zelandija, Avstrija, Nemčija …?

Da ti bomo lahko podali bolj natančne nasvete.

Jaz sem šla, ko so mi ponudili službo. Po nekaj letih sem prišla nazaj. Jezika sem se prej že nekaj učila, ampak nisem spravila skupaj niti enega stavka, nekako po dveh-treh mesecih pa sem se že pogovarjala. Po dobrem letu nisem več niti sanjala v slovenščini. Še zdaj se mi včasih vrine kakšna tuja struktura.

Po eni strani brez te izkušnje ne bi bila isti človek kot danes, tako da sem vsekakor za to, da pojdi. Po drugi pa tujina ni to, kar sem si predstavljala, bila je siva, mrzla in tečna, ljudje pa tudi. Odnosi precej slabši kot pri nas, ja, prav zares. Pa tudi narava niti približek tega, kar imamo mi tukaj. Pa vse je bilo daleč. Zdaj znam ceniti, kar imamo tu, po svoje me je pa bolj strah nekaterih tendenc v tukajšnji politiki, ker vem iz lastne izkušnje, kaj se lahko zgodi. Bivanje v tujini ti da neko širino in perspektivo. Predvsem pa vidiš, da ni nič lepšega kot naši grički. 🙂

Pa še nekaj: če boš šla v Avstrijo, Nemčijo in drugam na zahod (NZ štejem zraven), boš vedno samo pritepenka z Balkana. Gre se v Romunijo (zelo lepa! pa še poceni), Bolgarijo (tudi), Armenijo (tudi), Grčijo (tudi) … Tam te gledajo tako, kot mi tukaj gledamo priseljence z zahoda. Vsi so navdušeni nad tem, da si tam in da se učiš njihovega jezika. Čutijo se počaščeni, obnašajo se hvaležno. Takšna je moja izkušnja. Noben te ne gleda zviška in sovražno kot en Nemec.

Jaz sem šla, ko so mi ponudili službo. Po nekaj letih sem prišla nazaj. Jezika sem se prej že nekaj učila, ampak nisem spravila skupaj niti enega stavka, nekako po dveh-treh mesecih pa sem se že pogovarjala. Po dobrem letu nisem več niti sanjala v slovenščini. Še zdaj se mi včasih vrine kakšna tuja struktura.

Po eni strani brez te izkušnje ne bi bila isti človek kot danes, tako da sem vsekakor za to, da pojdi. Po drugi pa tujina ni to, kar sem si predstavljala, bila je siva, mrzla in tečna, ljudje pa tudi. Odnosi precej slabši kot pri nas, ja, prav zares. Pa tudi narava niti približek tega, kar imamo mi tukaj. Pa vse je bilo daleč. Zdaj znam ceniti, kar imamo tu, po svoje me je pa bolj strah nekaterih tendenc v tukajšnji politiki, ker vem iz lastne izkušnje, kaj se lahko zgodi. Bivanje v tujini ti da neko širino in perspektivo. Predvsem pa vidiš, da ni nič lepšega kot naši grički. 🙂

Pa še nekaj: če boš šla v Avstrijo, Nemčijo in drugam na zahod (NZ štejem zraven), boš vedno samo pritepenka z Balkana. Gre se v Romunijo (zelo lepa! pa še poceni), Bolgarijo (tudi), Armenijo (tudi), Grčijo (tudi) … Tam te gledajo tako, kot mi tukaj gledamo priseljence z zahoda. Vsi so navdušeni nad tem, da si tam in da se učiš njihovega jezika. Čutijo se počaščeni, obnašajo se hvaležno. Takšna je moja izkušnja. Noben te ne gleda zviška in sovražno kot en Nemec.
[/quote] Hvala, tvoja teta ker si delila tvojo zgodbo. Saj se nekako ze zdaj zavedam, kako lepa je nasa dezela, a me tudi zene misel po raziskovanju in morda si pustim celo sanjati o boljsem zivljenju in zivljenskem standardu, ko bom odrasla, imela svojo druzino. Studirala bom agronomijo in hortikulturo

Jaz sem šla, ko so mi ponudili službo. Po nekaj letih sem prišla nazaj. Jezika sem se prej že nekaj učila, ampak nisem spravila skupaj niti enega stavka, nekako po dveh-treh mesecih pa sem se že pogovarjala. Po dobrem letu nisem več niti sanjala v slovenščini. Še zdaj se mi včasih vrine kakšna tuja struktura.

Po eni strani brez te izkušnje ne bi bila isti človek kot danes, tako da sem vsekakor za to, da pojdi. Po drugi pa tujina ni to, kar sem si predstavljala, bila je siva, mrzla in tečna, ljudje pa tudi. Odnosi precej slabši kot pri nas, ja, prav zares. Pa tudi narava niti približek tega, kar imamo mi tukaj. Pa vse je bilo daleč. Zdaj znam ceniti, kar imamo tu, po svoje me je pa bolj strah nekaterih tendenc v tukajšnji politiki, ker vem iz lastne izkušnje, kaj se lahko zgodi. Bivanje v tujini ti da neko širino in perspektivo. Predvsem pa vidiš, da ni nič lepšega kot naši grički. 🙂

Pa še nekaj: če boš šla v Avstrijo, Nemčijo in drugam na zahod (NZ štejem zraven), boš vedno samo pritepenka z Balkana. Gre se v Romunijo (zelo lepa! pa še poceni), Bolgarijo (tudi), Armenijo (tudi), Grčijo (tudi) … Tam te gledajo tako, kot mi tukaj gledamo priseljence z zahoda. Vsi so navdušeni nad tem, da si tam in da se učiš njihovega jezika. Čutijo se počaščeni, obnašajo se hvaležno. Takšna je moja izkušnja. Noben te ne gleda zviška in sovražno kot en Nemec.
[/quote] Hvala, tvoja teta ker si delila tvojo zgodbo. Saj se nekako ze zdaj zavedam, kako lepa je nasa dezela, a me tudi zene misel po raziskovanju in morda si pustim celo sanjati o boljsem zivljenju in zivljenskem standardu, ko bom odrasla, imela svojo druzino. Studirala bom agronomijo in hortikulturo
[/quote]
Super študij!

Sem v tujini pa mi je žal da sem šla .To ni to kljub vsemu

Tudi jaz sem šla pa mi je vsak dan žal. Vendar pa če ne bi šla ne bi vedela kako je doma lepo. Sanjam o dnevu, ko se bom vrnila. Pa nisem edina. .

BEBA in nova vidra, kam sta vidve šli?