Pozdravljeni,
pred kakšnim letom sem imela zelo žive sanje, ki mi še danes ne dajo miru.
Sanjala sem, da sem v družbi hodila ob robu prepada, medtem sama sebe opozarjala, da moram biti pazljiva da se ne spotaknem. Spotaknila sem se in padala in padala v brezno. Med padanjem sem se bala, da je to konec mojega življenja in se spraševala kako bo ko umrem. Ali se bom zavedala, me bo obkrožala sama tema ali pa bo prav res vsega konec. Bolj kot sem padala bolj mi je šumelo v glavi in večal se je pritisk. Prav zares sem čutila kako padam, veter v laseh, šum. Ko sem padla sem videla samo temo in čisto tišino. Prav pomirjujoče. Nato pa me je ovila žareča svetloba in sreča. Čista sreča. Takšne sreče v življenju še nisem občutila. Bila sem čisto pomirjena, pri srcu mi je bilo toplo. Prav v sanjah sem si rekla, da se tako počuti človek ko se rodi. Prav nič me ni bilo več strah, bila sem vesela, srečna…sploh ne morem opisati vseh teh občutkov, ker jih v realnem življenju tako intenzivno še nisem občutila. Vsi občutki so bili tako zelo resnični, in moje misli,ki so mi rojile po glavi.. Zanima me, kaj bi te sanje lahko pomenile?