živčni zlom?
Nisem srečna. To vem že nekaj časa.
OK, včasih sem bila zelo neodvisna in samostojna, moja samozavest je bila na višku. Bila sem tudi odločna. Danes sem senca same sebe. Odkar sem z njim, se počutim kot da sem v nekem transu. Kot da me ima v oblasti. Skupaj sva dve leti, v najemniškem stanovanju. On je v svojih 26ih letih delal redno le kakšne pol leta, ostalo je vse nekaj na črno, kjer mu seveda ne plačujejo. Vedno je brez denarja. Tudi takrat, ko pride do denarja, vse porabi zase in svoje potrebe (dolgovi, računi…), niti spomni se ne, da ga finančno skoz podpiram, da mu plačujem bencin, da gre lahko v službo, kupim vso hrano….vsak dan ima potrebo po dveh tisočakih. Gorej, če mu jih ne dam, se začne maltretiranje. In jaz, tista pridna mravljica, ki delam redno že od svojega 20-ega leta (stara toliko kot on), sem sama za vse. Plačujem najemnino, vse stroške, vzdržujem njega, se vseskozi sekiram, česa vse ne bom mogla plačati. Delam poleg redne službe še dve na črno, denar mi pobere on. Vedno ima kako potrebo, če ne drugega pa je treba kaj pri avtu popraviti. Kregava se izključno zaradi denarja, skoz se kregava. Povedala sem mu že neštetokrat, da nisem njegova mama, da mu nisem ničesar dolžna…..pa še kar traja!
Na začetku najine zveze, sem vse skupaj normalno prenašala. Zdelo se mi je normalno, da če partner ostane brezposeln, da mu pomagaš (tudi sama bi pričakovala enako). Ampak to kar dela on….čedalje bolj mi je jasno, da je z mano zato, da ga financiram. In jaz sem do tega prišla šele pol leta nazaj. In ko poslušam moje prijateljice kako imajo vse zmenjeno s partnerji, kako vsi delajo, skrbijo za svoje potrebe, si vse delijo….mi postane slabi…in se mi meša, bluzim naokrog, skoncentrirati se ne morem več, vrti se mi…….bojim se, da se bom zlomila in znorela. Pri 26-ih.
Situacija, ki ste jo opisali se vam ni dogodila čez noč, ampak se vam dogaja že nekaj časa. Se je pa (glede na napisano) v tem trenutku zavedate in jo vidite drugače kot ste jo do sedaj. in to je že nekaj : zavedate se, da vam ni dobro.
Sami se bi postavite vprašanje: kaj si resnično želite v žviljenju, kje se vidite?. Iskren odgovor vam bo pokazal pot naprej.
Napisali ste, da ste bili samozavestni, samostojni,…prebudite v sebi te lastnosti in naj vam pomagajo pri vaši odločitvi.
Želite nadaljevati zvezo s svojim partnerjem?
Če da, potem postavite pravila, ki bodo preprečila izkoriščanje, maltretiranje,… Postavite partnerju ultimat, ampak takrat, ko boste tudi vi resnično na to pripravljeni in pri tem vztrajajte.
Bodite toliko prizanesljivi do sebe in si priznajte ali pa raje dopovejte, da ne smete “propadati” zaradi partnerja (postavite pravilo: dajva skupaj ali pa ne).
Predvsem pa vedite, da rešitev je možna in ne prevzemajte vloge žrtve, ker imate dovolj moči, pozitivnih lastnosti, da svoje življenje zastavite tako, da vam bo dobro in se boste dobro počutili.
In samo še to: pomembni ste vi, POSKRBITE ZASE!
Vse dobro,
Mihaela.
Draga Anonimna,
Sicer nisem terapevtka ali kakršna koli specialistka, ne bom ti pisala kakšnih litanij o osebni moči, sreči in ne vem čem,resno pa ti želim povedati sledeče:
1. Ali si ti Mater Terezija? Ne podpiraj moškega, ki ni le, da ni ambiciozen, je tudi len, nespoštljiv in ne nudi varnosti, celo tebe izsesava kot izsesava pijavka kri.
2. Zamisli si situacijo, da zanosiš, kdo bi skrbel, kdo bi nudil duhovno in finančno podporo- Morda ti sama? Si superženska slučajno?
3.Prizanesi si, stisni zobe in ga pusti ne glede na vse- lažje bo to in takrat boš bolj kompromisna, če si boš našla nekoga novega, kajti utegne se ti zgoditi, da boš zelo labilna in ja boš večrat vzela nazaj
4.Dobro premisli, kaj si v življenju želiš
5. Nisi napisala, kaj o tem mislijo tvoji starši, prijatelji- upam, da nisi vseh pustila nekje zadaj, v kolikor si to napako že storila, se spravi skupaj in jo počasi popravi
6. Polepšaj se in pojdi v družbo.
7. Ne veš kaj vse te lahko čaka, če bi bila sama svoj gospodar (no, to takoali tako si), toda da nebi imela pijavke
8.Preberi si knjigo Ženske ki preveč ljubijo, piše o tem, kako ženske podpirajo labilneže, neproduktivneže
9.Razumem, da ga imaš rada, ampak vprašaj se, če je to ljubezen? Veš kaj rečem mlademu fantu, ki prosjači pred našo trgovino : Imaš dve roki in dve nogi in zdrav si, zakaj misliš, da jaz delam vsak dan? Zakaj nebi tudi tii?
In ne govori, da imaš živčni zlom, vesela bodi, da si uspešna, pridna in da si zdrava.
Veliko uspehov,
l.p.
A.
To kar ste napisali je vse res. Želela bi si nadaljevati zvezo z njim. Ko je “normalen”, je izredno ljubeč, predan, prijazen, skratka partner kot si ga vsaka želi. Žal je pa on zelo labilna oseba in je od tega, da je nor name in se zaveda problema, drugič v tistem breznu, ko me ne prenese, ko želi končati z mano. Zaveda se, da bo moral pri sebi nekaj spremeniti, npr. poiskati še dodatno službo….vse ve, ampak mislim, da on ni psihično dovolj močan, da bi to spremenil, da bi si res oljašal življenje. In zadnje čase tudi jaz nisem več dovolj močna, da bi mu stala ob strani.
Ultimatov je bilo že nešteto, ampak se jih on ni držal, ker je vedel, da se jih tudi jaz ne. In to je moj problem. Ja nabildati bo treba mojo samozavest. Ki bi jo lahko, če bi mi šel faks kot bi moral, ampak mi ne gre, enostavno se vleče že tri leta in ne naredim nobenega izpita. Vse je pravzaprav povezano.
Draga Anonimna,
JE TO MORDA LJUBEZEN?
Ne. Ne se slepit.
Obstajajo moški, ki so izredno ljubeči, predani in prijazni in ki ne boš verjela celo delajo, skrbijo. Je to, da mu daš ti vsak dan 2 jurja kot da daš denar za malico otroku ki gre v šolo, zate ljubeče iz njegove strani? Je to morda prijazno?
Nisem te tudi vprašala sledečega:
Kdo doma pospravlja? Kdo kuha? Ali je on morda kakšen manjši prestopnik?
In še tole- Verjetno nekje v kotičku svojih misli misliš, da boljšega tako ali tako nebi dobila- mogoče imaš kakšen manjši kompleks glede videza ali česa podobnega.
Tukaj ne gre za “nabildanje” samozavesti, gre zate in za tvojo prihodnost.
In plehko, kot se sliši, rabiš dobit novega tipa, ker drugače se tega obstoječega obsedenega stanja ne boš rešila.
In vedno si naredi nek predogled kaj bo čez 5 let. Isto. Mislis, da bo on takrat manager v kravati, ki bo peljal zeno in otroke na dopust. he he. In da ti ne bo treba več sami skrbeti za položnice? isto bo, še slabše. Morda utegne tvoj Sanjski moški postati alkoholik. Pelji ga gledat film Kajmak in marmelada.
Res si preberi knjigo.
Pomisli, kaj imaš od trenutne veze.
Vzemi bel A4 list in napiši. In ne idealiziraj, kako je tvoj pozoren, nežen, ljubeč, kako se naprimer dobro ujameta v postelji, itd. Napiši da mu daš ti 2000 SIT vsak dan. Napisi kdaj si kaj nazadnje dobila. Kakšno pozornost, malenkost, kdaj si bila povabljena na večerjo in je on plačal. Napiši, kako te skrbi za položnice. Napiši kam hodita na dopust. Napiši kaj si kupiš za oblečt.
Napiši vse, ko boš to naredila, ti lahko jaz vrnem seznam, kako je prav in kako je pri meni, zdaj, ko sem sama, stara sem isto kot ti, živim sama, veliko delam in ne boš verjela, ker se ne ukavrjam z zgubami sem tik pred diplomo.
Tako, zberi pogum in ponavljam, plehko a resnično, najdi si nekoga novega, pojdi spet v družbo prijateljic in uredi se- zase!!
Predstavljaj trenutek, ko spoznaš hudega tipa v vročem poletnem večeru in zamisli si sebe v kakšni vlogi si lahko:
“Sem mlada, lepa, uspešna, sama živim, imam veliko prijateljic, stvari, ki me zanimajo, sem uspešna v službi in zaključujem 2.letnik faxa”
Ja, to si ti, takšna, kot si bila, ne pa to, kjer si zdaj in kamor hodiš.
Ne bo šlo drugače, kot da is najdeš novega. Pa brez občutka krivde, poskusila si ga spremeniti že prevečkrat!
Pričakujem tvoj odgovor in upam, da boš kaj razmislila!
Hvala, ker si se tako poglobila v moj problem. Hecno tudi moj prijatelj je rekel, da sem zdele v idealnih letih, da začnem znova, da je zdele največje povpraševanje po ženskah moje starosti ;-)).
Imam prijateljice, hodimo ven, nisem zanemarjena, skrbim zase fizično.
Včasih si želim ostati sama, s svojim psom, da bova uživala na sprehodih brez slabe volje in slabe vesti. Ampak veš česa me je strah? Ker ne bo nikogar v bližini, h kateremu bi se stisnila in zjokala. Bojim se osamljenosti.
Ko sem prebrala tvoje zadnje sporočilo, sem se zamislila. Ker imaš prav. In ja v nedeljo sva gledala Kajmak in marmelado in veš kaj sem mu rekla? “Tale film je pa kot bi gledal najino živjenje”.
Sicer pa sploh ne želim imet drugega tipa. Rabim samo mir!!!
Hej,
Me izredno veseli, morda se ti je res premaknil kakšen kolešček:))
vem,da sem bila v zadnjih dveh post-ih malo groba, ampak morala sem ti “plastično” prikazati tvoje stanje kot kritični tretjeosebni opazovalec.
1.To, da želiš biti sama, sama s sabo in svojim psom, je sicer zelo pomirjujoče in ok, toda takrat boš najbolj dovzetna za očitke, samoto, osamljenost in takrat boš čutila neizmerno potrebo po tem, kako moraš nekoga imeti, nekoga za katerega skrbiš, h komu se stisneš in komu pojokaš. Je ironično, toda ljudje lahko živimo brez da se objemamo, nekomu jokamo, ampak takrat, ko naenkrat postanemo sami (tako ali drugače- če smo mi zakjučili vezo, ali naš partner), čutimo to neznansko potrebo po tem, da moramo pa naj stane kar hoče biti ljubljeni. Skratka, da skrajšam, pazi se tega časa “samote” “preobrazbe”, ker te bo zlahka zamikalo staro življenje.
2. Če realno pogledamo in zopet damo karte na mizo, ti svojega “Mr. Right-a” spremenila ne boš. Tak je in z leti se bo to povečevalo.
3. Pišem ti to zato, ker sem bila v podobni, še hujši situaciji, kot ti, zato poskusi počasi nekoga spoznat, ni treba da se kakorkoli zaljubljaš, ker se tako ali tako ne moreš, ker imaš oči, telo in srce za njega, samo poskusi se vsaj malo družit. Samo v toliko, da okusiš zunanji svet drugih moških.
4. Ali pa stisni zobe in poskusi biti enostavno sama- Sama v sledečem pomenu besede (da te spet kot že nevemkolikič ponavljam) Vsako uro svojega prostega časa si zapolni s tem ali onim, zvečer pojdi na nek šport, na pijačo karkoli, samo, da boš izredno utrujena in zaspana in da boš samo padla v prazno posteljo, ker če ne te bo spet zavedlo dejstvo, da je postelja prazna.
Lej, to naj bi bil zaenkrat moj nasvet, tako sem se jaz izkopala iz tega. Ker drugace bi bila zdajle ze ne vem kje celo s kaksnim otrokom.
Ker ne vem, kaj dejansko bi rada naredila, kakšen Masterplan si si zadala, nimam več kakšnih posebnih nasvetov, če pa boš še kaj rabila, pa vsekakor piši.
xxx
jaz pa menim, da podzavestno uživaš v vlogi žrtve.
če si ti tista, ki ima denar, če nimata otrok, če je partner en dan ljubeč, naslednji dan pa te lahko maltretira, če popuščaš pri svojih zahtevah- in on izkorišča tudi to, če meniš, da boš doživela živčni zlom in celo napišeš, da želiš mir , pa še vedno živiš z njim, potem si tipični primerek žrtve.
kdo ti brani, da zaživiš po svoje? ti, sama sebi
koga lahko spreminjaš? le sebe
kdo je odgovoren za življenje,ki ga živiš sedaj? ti, samo ti
torej?
Podoben primer. Zanimivo, da je veliko fantov po eni strani zelo dobrih. Ker vedo, da ene meje ne smejo prestopiti. Vendar pa si po drugi strani dovolijo preveč in sesajo, sesajo, sesajo energijo … Upala sem in upala … Pristala sem na pomirjevalih in antidepresivih, sama z enim otrokom.
Če že zdaj dvomiš v vajino vezo in če je res tako kot opisuješ, te lepo najlepše prosim, zberi moč in pojdi!!! S tem boš tudi njemu naredila uslugo.