Pozdravljene obračam se na vas v upanju ,da mi bo katera svetovala.Sem poročena 7 let z možem imava prekrasno hčer-4 leta .Ampak od kar mava njo je postal bolj odaljen več mu pomeniujo prijatelji pa služba kot midve.nevem a je napaka v meni ampak zutraj se skupi odpraviva v službo nato pa me pokliče in mi reče danes pejt z avtobusom grem jaz tečt naslednji dan gre kolesarit pol spe v hribe tako da sva cel teden same doma on pa nima časa ne za pogovor ne za nič ,ko mu pa kaj rečem mi pa ,da odgovor da sem že bolana pa,da sem histerična pa tečna pa ,da se ne znam obvladat s tem.in tako se v da ma on avto pa gre loh kamor hoče jaz naj bom doma.Tako ,da se to vleče že od kar mava otroka sem ga pa vprašala a bi mela še enega otroka mi je pa odgovoril kaj a sem normalna ,da še tega ne znam vzgajat
pri gospodinskih opravilih mi nič ne pomaga samo športa pa dam še hodi spat in to je to
Zdej pa sprašujem kaj naj in ali mam prav da naredim temu konec in začneva z punčko novo življenje

HVALA ZA ODGOVORE IN POZDRAVLJENI

Pozdravljena

O tem, ali je prav, da temu naredite konec, ne morem čisto nič napisati. O tem se odločate sami. Zlahka pa vam napišem, da so vaše želje, da bi bil mož več z vami, bil do vas bolj spoštljiv, bolj odgovoren do svoje družine,… zelo in povsem NORMALNE. Z vami ni nič narobe, čisto nič takega niste naredili, da bi bil mož takšen do vas. Kar počne oziroma ne počne je povsem in izključno njegova odgovornost. Zato nehajte iskati razloge v sebi in se spraševati, kaj narediti, da bo drugačen. Ne bo, dokler se ne bo za to odločil. Če si po vsem tem, kar ste napisali, še želite nadaljevati zvezo z njim, je morda edino, kar lahko naredite, da mu »pomagate«, da pride do te točke odločitve. Kako? Poskušajte najti moč v sebi, poiščite si podporo pri prijateljih, vključite se v življenje. Dajte si priložnost, da vam drugi pokažejo, da ste v redu. Začnite bolj skrbeti zase in za svojo hčerko. Partnerju nehajte popuščati pri stvareh, ki vas motijo in žalijo. Ni se treba boriti z njim, ni pa vam treba več početi stvari tako, da bo njemu prav. Ker mu nikoli nebo. Nehajte igrati njegovo igro, ne mu omogočati, da tako poceni pride do občutka, da ima družino. Ker to, kar vi opisujete ni družina. To sta vidve s hčerko z občasnim obiskovalcem, ki s sabo ne prinese nič dobrega. Verjetno ima zato svoje razloge, verjetno se je teh vzorcev nekje naučil. Toda to ga čisto nič ne opravičuje. Ne glede na to, kar je bilo, je zdaj dovolj star, da ve, kaj je prav in kaj narobe. Če pa slučajno ne ve, to ni vaš problem. Sploh ne, če ga ne želi deliti z vami in se o tem odkrito pogovoriti.

Ni se vam treba na vrat na nos odločati o ločitvi, začnite pa čim prej delati na tem, da jo boste zmogli, če se boste zanjo odločili. Ob tem partnerju se lahko do takrat naučite še marsičesa. Npr. tega, kako se postaviti zase in ne dovoliti, da te zanemarjajo, izkoriščajo in ponižujejo. Ta partner ni prvi, ki vam to počne. Proti tistim prvim se niste mogli postaviti zase, tukaj pa to lahko storite. Ni res, da ne morete nič storiti, samo ne veste, da imate v sebi to moč. Želim vam, da jo čim prej najdete.

Mislim, da si popolnoma normalna ženska, ki je seveda ob rojstvu otroka prevzela svoj del odgovornosti resno in to pričakuje tudi od svojega partnerja.
Pomembno dejstvo je, če je bilo pred rojstvom hčerke življenje z njim bistveno drugačno, te je zadovoljevalo?
Če je bilo temu tako, poskusi za nekaj časa doma ustvarjati prijetno razpoloženje, ko se vrne domov (kadarkoli)in ne čisto nič “težit”. Ob tem seveda poskrbi tudi malo zase, pojdi s hčerko sama na kakšen izlet, pohod, v naravo, ne ga čakat nestrpno doma. Uredita si medtem svoje življenje brez njega brez jamranja.
Po določenem času pa boš opazila ali se bo ponovno začel več časa družiti s svojo družino, ker mu bo to prijetneje in se bo v njej vedno lepše počutil ali bo pa še slabše, ker je z vajino zvezo nekaj močno narobe.

Želim ti vse dobro

Pozdravljena!
Se strinjam z gospodom Gasperjem, ki pravi, da sta družina izključno ti in tvoja hčera, mož je samo nek moteč privesek, celo bi ga lahko opisala kot faktor, ki ti nenehoma daje občutek manjvrednosti oz. ničvrednosti.
Si želiš tako živeti?
Ti njemu ničesar ne rabiš nudit, še manj pa skrbet, da se bo gospod doma počutil ugodno, naj on naredi kaj zate in hčero! Saj sam beži in se izogiba, verjetno zunaj piči velikega asa, vedve pa sta samo oporno kolo, prvič neko varno toplo zavetje in drugič neke vrste socialna varnost in status (sem poročen, torej sem resen, haha).
Ne razumem pa stvari z avtom?! Četudi je pisan nanj, je to VAJIN avto, hej in torej, če se ima gospod namen ukvarjati z poslužbenimi dejavnostmi brez njegove hčere, potem je njegova obveza, da vsaj tebi olajša poti in vama s hčero omogoča nemoteno življenje!
Na vsak način zahtevaj avto, če pa ne gre drugače, pa si kupita še enega na kredit.
Bi mu jaz dala avto in preseravanja naokoli..

Preveč mu dovoljuješ in on se očitno predobro zaveda, kako odvisna si od njega.
Tako, zdaj pa fakti:
– zmeni se z nekom in začni hodit ti sama zvečer ven, pa magari samo na kakšno pijačo ali malo po trgovinah.
– takoj uredi z avtom, da boš imela svoj prevoz in se ne boš rabla cijazit po busih
– ne kuhaj mu več, še manj pa peri perilo ali mu likaj
– določita točno po dnevih, kdo bo kdaj s tamalo, tako da se tudi ti morda lahko vpišeš h kakšnim tečajem ali fitnesu, bilokaj pač, pa če boš doma čitala knjige, je vseeno, zahtevaj čas zase, ker ti ta kot enakovrednemu partnerju pripada!
– ne pozabi nase, začni se ekstra urejat in bodi skrivnostna, če je le mogoče, si najdi kakšno zanimivo moško družbo ko boš imela čas zase.

Če ne bo pristal, naj nemudoma spakira, uredita preživino in naj se spoka, takrat bo vsaj moral imeti tamalo vsak drug vikend in ti boš imela vsaj malo več fraj, on pa tudi več ne bo mogel izigravat mega frajerja in machota!

Čuvaj nase in na tamalo, zato naredi nekaj za vaju! Ne moreš dovoljevat, da te nekdo izničuje, kakšen vzgled boš za svojo hčero kot takšna mevža?!