žena mi ne pusti oditi
Okej, priznam, sem eden tistih, ki varajo, bolje rečeno, so varali. tega v več kot 20-letnem zakonu nisem nikoli naredil, potem pa se je zgodilo, ne vem,kako ne sprašujte me, ker sam ne vem. Ženi nimam kaj očitati, je v redu. Probelm je v tem, da sem se jaz do ušes in čez zaljubil v drugo, najprej sam sebi nisem hotel tega priznati, pa ni šlo, nikakor. Prekinila sva, poskušala sva vse mogoče, ampak enostavno, preko sam sebe ne moreš. tako sem prvič v življenju začel razmišljati o ločitvi, pred kakim slabim letom, po vsej osebnostni kalvariji. Žena je za zvezo tudi izvedela, pa se je začela druga kalvarija. Poskušal sem ji dpovedati, da naj se ločiva, ker sem resnično odšel daleč stran od nje, ona pa nič, ni hotela slišati, ko je videla, da gre zares, se je najedla tablet, a smo jo rešili. Od takrat imam slabo vest še pred sicer odraslima otrokoma, prepovedal sem si razmišljati o svoji sreči, pa postajal nenormalno tečen, živčen in sovražen do vseh, enostavno nemogoč, če se nisem imel 100% v oblasti. Ampak to ne gre večno, sem samo človek. Spet sem se začel dobivati z mojo ljubico, brez nje enostavno nisem več jaz, sem pa skival pred ženo, da se to ne bi spet ponovilo. Zdaj me ljubica daja na čevelj, je vse bolj odtujena in hladna in pravi, da ona pač tako ne more, ne more biti nadomestek za nekaj, kar v zakonu nimam in vem, da ima prav. Žena je spet zvedela, občasno ponoreva, se pa sicer kar drži, grozi pa mi, da če bom odšel, da ji bo tokrat uspelo. Tako ostajam nekje vmes, ne vem, kaj naj.Vem da se mi ruši zveza z žensko, ki mi pomeni vse na svetu, ne vem pa, kako naj pripravim ženo, da bi znala neka dejstva sprejeti. Ne bi je rad še zasovražil na koncu vsega, ker mi bo s svojimi grožnjami vzela vse. Zdaj se mi smili in bojim se, da bi znala to s tabletami res ponoviti. Prosim svetujte mi, ker tako res ne morem več naprej, ne vidim izhoda. Doma bomo in bova umirala na obroke, če grem, slutim, da si bo res kaj naredila, s tem pa spet ne morem živeti.
Kako takšnemu človeku kot je moja žena predočiti stvari, da jih bo znala sprejeti? Prosim za nasvete, za pomoč
Spoštovani gospod BORIS!
Iz napisanegajerazvidno,da ste čisto navaden slabič, s slabo samopodobo in brez samospoštovanja. Popolnoma ste odgovorni za za ženino zdravje ter zdravje vaših otrok.Prekoračili ste meje zdravega razuma. Želim vam, da se vam vse stotero povrne. Vaši ženi inotrokompa,trenutek streznitve v katerem naj zbežijo daleč proč od vas in vas po možnosti finančno onemogočijo. Pa srečno, GospodBoris, resnično ste velik gospod :), saj si privoščite kr dve vagini 🙂
Pozdravljeni Boris!
Res ste se znašli v nezavidljivi situaciji. Ljubite drugo žensko, vendar pa imate še toliko skrbi do žene, ki ne sprejme dejstva, da je vajinega zakona konec in grozi s samomorom, da ne morete kar oditi, čeprav bi lahko.
Žena se oklepa vajinega zakona, čeprav ve za vašo novo zvezo. Gotovo tudi sama čuti, da pristne ljubezni med vama ni več. Najboljša pot k rešitvi bi bila razumen, odkrit pogovor z ženo, kjer bi ji razložili svoja čustva do nje in do druge ženske, vendar to ste najbrž že poskušali. Morda bi vama pri pogovoru lahko pomagal strokovnjak, ki bi bil kot nekakšen mediator, posrednik in bi tudi kasneje lahko pomagal vaši ženi, da bi se lažje soočila z ločitvijo in zaživela po svoje.
Sedanja situacija nikomur ne koristi. Izsiljevanje in zakon iz usmiljenja nobenemu od vaju ne bo prinesel zadovoljstva. Vso pravico imate, Boris, da razmišljate o svoji sreči in se borite zanjo.
Srečno!
Boris,
še zdaleč niste slabič. Ste eden od redkih odkritih moških, ki v prvi vrsti ne varajo sebe in svojih novih čustev. Kot človek imate vso pravico izbire, tudi za ceno groženj s strani žene. Niste nikogaršnja lastnina, tudi če ste nekomu obljubili večno zvestobo na papirju. Tudi žena se bo morala sprijazniti, da ima življenje ponavadi z nami drugačne načrte kot mi z njim.
Vaša sedanja neodločenost pomeni samo umik. In umik je vedno napredovanje nazaj. Zato pojdite naprej, sledite svojim čustvom in novi ljubezni, če je res tako globoka kot pravite in sledite svojemu srcu. Drugače boste VI obsojeni na umiranje na obroke, kot sami pravite.
Držim pesti in srečno.
Nela
s…
sem tudi sam tako mislil, naredil, spakiral in odšel, dve uri zatem pa je bila groza doma, otroka sta me klicala, da ne najdeta mame nikjer v hiši, da pa je doma, da je morala nekaj narediti. Normalno, da sem šel takoj nazaj, našli smo jo, jo spravili k sebi, ostal sem doma, ker je bila tako labilna, da ni bilo šans, da jo pustim v takem stanju. To ni izgovor, kaj bi pa vi na mojem mestu? Se kar požvižgali na partnerja, in si rekli, pa naj se ubije, mi dol visi? Ne se delat pametnega in pogumnega, na papirju je to lahko, življenje pa ni tako enostavno. Ne želim vam te izkušnje.
na dveh stolčkih pa tako ne bom dolgo sedel, ker zdaj že vem, da moja ljubezen odhaja od mene. In prav ima, še vedno pa bo zame edina.
Spet nakladanje…
Če je žena tako psihično labilna, se jo spravi na psihiatrijo in obvesti njene sorodnike (starše, brate, sestre), da poskrbijo zanjo. Prav gotovo se pa tega ne uporablja za čustveno izsiljevanje ljubice, naj še malo potrpi, ker žene pa zdaj res ne moreš zapustiti… Kdaj pa jo boš lahko? Bo čez pol leta kaj drugače? Ali pa čez 10 let?
Če žene ne moreš zapustiti, daj svobodo vsaj ljubici. ČE jo imaš res tako zelo rad.
Na dveh stolčkih je vse bolj enostavno. Ne išči izgovorov zakaj ne moreš oditi, žena te pa tudi ni menda šele zdaj na verigo priklenila. Zavedaj se, da bo zaljubljenost minila in kaj boš potem. Mogoče boš spoznal, da ljubica ni to kar si mislil da je, žena te pa ne bo več hotela nazaj. Ostal boš sam brez obeh. Seveda je to najslabši možen scenarij. Je pa težko, ko so v igri taka močna čustva. Mogoče bi pa moral gradit ponoven odnos s svojo ženo, ne pa da si sovražen in živčen do ostalih. Za nastalo situacijo si lahko jezen le nase. Mislim pa tudi, da bi se moral vsekakor pogovorit tudi z ženo.
Ja, sorry, to je samo izgovor! Ne, ne pustiš, da se ubije, ampak poiščeš pomoč zanjo, da se bo znala sprijazniti z razpadom zakona. Če ne gre s pogovorom, se obrneš pa še na inštitucije!Vedno se najde pot, da dosežeš tisto, česar si zares želiš! Če si pa len, komot al pa nimaš “muda”, to je pa že druga stvar!Lažje je reči, ne da se nič naredit, kot pa nekaj pomembnega spremeniti v svojem življenju!
Naj ti bo to šola za drugič, prej končaj trenutno razmerje preden se spustiš v novega, zato, da bo čim manj prizadetih. Bodi pravičen do sebe in drugih, pa bo!
Boris, vse te nesramne besede pozabi – nekateri res ne morejo brez njih.
Verjemi pa, da je res najbolje, da se odločiš, s katero boš. Mislim, da žena, če ima otroke vsaj malo rada, ne bo tistih tablet pojedla, čeprav sem se jaz v podobni situaciji na smrt ustrašila, da bo to zares storila.
Ljubica te je pa, kolikor zastopim, že itak na pol zapustila.
Torej bosta preživeli obe brez tebe. No, ena srečnica, pa s tabo :).
Edini nasvet, čimprej se vsedi na en sam stol, da ne bo več tako grozno za vse skupaj.
Pa kaj je z vami ženske?? Toliko sovraštva in nestrpnosti pa že dolgo ne. In to je kao forum za pomoč. Kaj mislite da je življenje tako črno belo. Se ni še nikoli nobena čutila odgovorne za tuje življenje. To je strašen pritisk in dvorezen meč ki te psihično lahko čisto ubije. Istočasno pa nehaš imeti rad partnerja kot inteligentno odgovorno osebo ampak se ti samo še smili. To kar počenja njegova žena je čustveno izsiljevanje, ker točno ve, da bo on odreagiral tako kot želi. Nekateri ljudje pač niso dovolj močni za sprejeti resnico in se obesijo na partnerja z vsemi mogočimi sredstvi. Boris se mi zdi prilično samokritičen in je dokaj realno opisal situacijo. Tukaj je iskal pomoč, kakšen pameten nasvet, ki mu ga žal tudi jaz ne morem dati, ga pa razumem v kakšni stiski je.
Punce ..niso vsi moški sovražniki in prasci. Dajte se otrest tega v glavi – pa boste morda pritegnile kakšnega, ki bo drugačen in vam bo to dokazal.
Pa lepo se imejte!
Boris,
kot je napisal že nekdo pred menoj, nikar se ne zmeni za zlobne jezike in vse nemogoče opazke zapisane tu gor. Lahko sodijo in so sovražni vsi tisti ki kaj podobnega niso doživeli.
Jaz osebno te občudujem. Slabič? Kje pa, pogumen in predvsem vse preveč dober človek se mi zdiš. In vsi vemo kaj se dogaja takšnim dobrim ljudem; skrbijo da so srečni vsi okrog njih na svojo srečo pa pozabljajo.
Sem pa jaz ena izmed ljubic (ki se tako nikoli nisem počutila) točno takšnega človeka kot si ti. Ljubezen je močna in tista prava. Le okolica tega ni hotela sprejeti. Žena ni priznala da je konec, ločitev je oteževala s tem da se je predvsem psihično obešala na njega. Pa potem še malo preko otrok in tudi finance so bile vmes. In vsak, še tako trden človek ima svojo mejo.
Držati skupaj dva konca (ženo in ljubico) res ne gre. Predvsem pa ni pošteno. Je težko razumeti, še posebej meni, ker sem ostala brez njega, ampak še vedno sem prepričana v moč ljubezni in v to da premaga vse. Le čas potrebuje.
Moj nasvet; vzemi si čas zase. Skušaj biti nekaj časa sam s seboj. Brez žene, brez ljubice. Pa boš spoznal kaj resnično čutiš in kaj si želiš. Morda boš poteboval koga za pogovor, čeprav sama pravim da človek odgovore nosi v sebi, le poiskati jih mora.
In če je žena res takšna kot praviš-da ji nimaš kaj očitati, bo razumela da potrebuješ čas, prav tako ljubica. In tvojo odločitev bosta morali spoštovati. Ker v takšnih stvareh se pokaže resnična ljubezen, v spoštovanju življenja in odločitev ljubljene osebe.
Kot praviš, dokler sam pri sebi in v sebi ne boš srečen tudi ne boš mogel osrečevati drugih.
Še to … mogoče lahko svojo ženo usmeriš na kakšnega od teh forumov. Naj prebere kakšno od zgodb, mogoče ji bo vsaj malo odprlo oči.
In res samo še to 🙂 … odgovoren si zgolj in le samo za svoje življenje!
Pred nekaj leti je bil moj partner v podobni situaciji kot si ti zdaj. Razne grožnje (žena šizofrenik), vendar je zbral toliko poguma in moči, da se je rešil 30-letnega slabega zakona in zaživela sva skupaj. Čeprav je bilo tudi veliko premoženja, se je vse razrešilo in otroci ga prav nič ne obsojajo, saj vidijo da sva srečna in ker ga imajo radi, mu to tudi privoščijo. Tudi tebi želim, da bi ne bil tako labilna osebnost, se zavedal, da življenje je samo eno in tudi ljubezni svojega življenja ne srečaš na vsakem vogalu. Daj no, naredi nekaj…..Držim pesti in srečno!