Zelim predati iskrico…
…Prebiram taksne in drugacne zivljenjske zgodbe, v casopisih, na internetnih portalih, zasledim jih v medijih… Veliko nasilja, agresije, nepotrebnih besed in negativnih custev, ki razzirajo in razdirajo druzine in posledicno zaznamujejo mlade, nedolzne otroske dusice, v katerih ostanejo vecne brazgotine…
Novo leto je in v mislih se mi je odvrtelo nesteto dobrih in pozitivnih zelja, ki sem jih prejela od druzine, prijateljev, kolegov in znancev.
In vendar… vse te zelje, ki kar superlativno kipijo po zelji po “necem boljsem od prejsnjega leta”, bi zelela razdeliti, razpresti med mnozico vseh trpecih, ponizanih, pomoci potrebnih in tistih, ki jim je zivljenje vzelo se zadnje upanje po boljsem…
Kljub dejstvu, da mi nicesar ne manjka, se vsak nov dan trudim biti boljsa oseba in biti hvalezna za se en dan. In vendar me kljub vsemu ze nekaj casa globoko v sebi razjeda misel in glas iz notranjosti me priganja v nekaj…
Vsak mozni trenutek, ko sem sama s casom, se skozi mene zapodijo misli in me priganjajo… Naredi nekaj…tvoje zivljenje je prazno, imas vse in nic, razdeli se drugim, podari iskrico upanja nekomu, ki jo resnicno potrebuje, zapolni luknjo, skozi katero ti vrejo misli in daj zivljenje svojemu zivljenju!!!
Na predvecer novega leta, koncno odprem usta, s partnerjem zapadeva v nenavadno, nevsakdanjo diskusijo, pravim, da “v novem letu zelim dajati, deliti iskrice, da drugace ne morem vec, ker me dosedanji nacin zivljenja dusi in ne zdi se mi fer, da bi tudi to leto finance zapravljala za popolnoma nepomembne in nepotrebne reci. Nenazadnje nihce ne ve, koliko casa mu je namenjenega na zemlji in do sedaj se nikjer nisem zasledila, da bi si kdorkoli denar odnesel k zadnjemu pocitku…”
Nepricakovan verbalni izbruh na taksno tematiko, je zanj bil popolnoma nekaj novega, vendar me podpre in zadevo zakljuciva z mislijo, “Zeliva predajati iskrice”, zeliva pomagati.
S partnerjem sva se odlocila, da bova pomagala materialno (s hrano, osnovnimi zivljenjskimi potrebscinami…) – pomoci potrebnim druzinam, mamicam z otroci, ki so morale zbezati od doma, komurkoli, ki ga je zivljenje oropalo srece in veselja in bi jim na tak nacin lahko vsaj malo polepsala dan, ali dva…
Prosila bi vse, ki so kakorkoli povezani s to tematiko, da nama posredujejo naslove institucij, organizacij, oseb, kamor se lahko obrneva.
Zelim Vam vse lepo, predvsem pa da bi se lahko vsak nov dan pricel s pozitivno mislijo in mirom v srcu.
Topel pozdrav,
Luna
Spoštovana Luna, ko bi le več ljudi v sebi zaslišalo takšen glas, kot ste ga vi. Vsekakor sledite temu glasu in sam od sebe vas bo popeljal tja, kamor je prav da zaide vaša pomoč, kajti pomoči potrebnih je veliko.
Sprašujete nas za naslove organizacij, ki delujejo na področju nasilja. Če boste pogledali na forum, boste videli malo pod vašim naslovom teme naslov: Seznam varnih hiš in materinskih domov. Tam boste našli telefonske številke za katere sprašujete.
Če boste izbrali nas, Varno hišo Gorenjske, da bi pomagali nam, vam lahko povemo, da se trudimo, da s pomočjo donacij, ženskam mesečno dajemo paket hrane in s tem vsaj majčkeno pomagamo pri njihovi finančni stiski. Vsake donacije, ki pride sama od sebe, smo še bolj veseli.
Naj vam omenim, da trenutno biva v naši hiši 6 žensk in 10 otrok ter da je večina žensk brezposelnih oz. ima nizke prihodke in da težko s svojimi sredstvi shajajo skozi mesec. Tako da je vsaka pomoč več kot dobrodošla.
Modreci pravijo, da vse kar dajemo, da se nam vse povrne. Ne v isti obliki in ne od istega človeka, vendar se nam vrne. Želim vam, da se vam bo veliko lepega vrnilo na vam čim lepši način in da boste uživali v darovanju. Kajti ko daješ iz srca in nesebično, postane darovanje večji užitek kot prejemanje.
Srečno!