že spet ne morem več
Že od kar sva skupaj (13 let), se ponavlja eno in isto. Enkrat na teden postanem tako jezna nanj (ponavadi zato, ker pride domov pijan), da bi ga najrajši ubila ali pa se vsaj ločila od njega. Ko mine par dni se pomirim in že začnem živeti v upanju, da bo zdaj vse v redu (ker se obnaša lepo in je prijazen), potem pa spet. Sem ugotovila, da je to moje obnašanje nesmiselno in je podobno zasvojenosti, sem poskušala z branjem knjig, psihoterapijo (pa mi ni bila všeč, saj je terapevtka že na začetku določila, da morava na vsak način ostati skupaj, ker je škoda take ljubezni, da se uniči..mislim, a se ne bi prej prepričala in potem govorila), hotela sem k Sanji Rozman, že bila na intervjuju, pa mi reče, da nima prostora v skupini, meni pa se spet vse sesuje..imava dva otroka, katerima verjetno škoduje vse to..jaz pa še kar ne naredim nič..aja sem bila tudi pri Al anon, pa me je tudi motila ta vdanost v usodo..Zakaj bi morala mirno prenašat njegovo psihično maltretiranje, ki ga izvaja nad mano vsakič, ko pride pijan domov? Včeraj je prišel ob polnoči, zadnje čase kar zvoni pri vratih, da jih moram iti odpirat, nato se naje, jaz vmes gledam tv ali se delam, da bom zaspala, nato pa pride k postelji in mi začne utrujat(včasih samo enourni monologi, včasih pa me napada, da se nato razburim in ne morem več igrati mirne osebe). Sem se tudi že odselila k staršem, čez en teden že bila nazaj, saj je obljubil, da bo hodil na vse možne AA zadeve, ko je prišel čas za prvi sestanek, je bil preveč utrujen in sem vedela, da je to- to. tudi na ta forum sem že pisala in ne vem kaj pričakovala, čarobno paličico? Tako kot danes..Verjetno zato, ker je potem malo lažje..Ampak, ne vem, se bo to res ponavljalo v nedogled, enkrat se mi bo še utrgalo..Da bi bila kje čarobna paličica..
O ja, čarobna polica…. Večkrat bi jo potrebovali.
Da bi spremenili tisto, kar se zdi, da ne moremo. In resnično ne moremo, ker nimamo moči, da bi lahko. Vsak lahko spreminja le sebe in posledično se okoli njega spremenijo ljudje, včasih le ti tudi odidejo iz našega življenja, če je tako prav. In pridejo novi, takšni, ko podpirajo vaš razvoj.
Želim si, da bi vam lahko rekla, da poskušajte, da vztrajajte, da bo čas kaj prinesel in da se bo spremenilo. Pa se nič ne bo. Ne bo se dokler boste delali, ravnali in razmišljali enako.
Torej, kaj pa potem narediti?
Delo na sebi. Raziskovanje svoje notranjosti, soočanje z dejstvi, opazovanje svojih čustev, iskanje vzrokov in spuščanje vsega, kar se je nabralo.
Eno fajn terapevtsko delo vas čaka na sebi. Če potrebujete pomoč, se oglasite na mail [email protected], vam bom priporočila dobro terapevtko, samo ne bi rada tukaj delala reklame, ker dela temeljito in ne po tekočem traku. Njeno pomoč si vsak ne zasluži, ampak vam bi jo privoščila.
Kaže, da vse odgovore že poznaš. Zakaj torej potrebuješ terapevta/delavnice/knjige, da ti potrdijo, da imaš prav? In če ne potrdijo si še jezna nanje. Če bi to potrdili, bi potem storila pravi korak?
Zakaj točno ga ne že brez tega, saj sama zase veš bolje, kot vedo drugi. Ane?
Ni ti treba, ampak vseeno ga.
Ja.
Zakaj ga prenašaš? Ker je terapevtka rekla, da moraš? Al je za vsem še kaj več? (seveda je)
“ni mi jasno”, kaj misliš je tisto več, ki naj bi bilo za vsem tem? meni se zdi, da ima Sanja Rozman glede odvisnosti od odnosov prav..terapevta bi potrebovala, da uredim svojo zmedeno glavo, sem pa samo rekla, da mi ni bilo všeč, kako je terapevtka vse odločila, preden bi lahko videla globljo sliko.. saj če bi skozi terapijo prišle do kakšnega rezultata, bi bil, kakršen bi bil. samo ne mi določati vnaprej..ti pišeš iz lastne izkušnje?
Ja, pišem iz podobne izkušnje.
Naj povem bolj preprosto: izgleda, da kompliciraš, ker iščeš rešitve, kako bi ostala z alkoholikom, ker se bojiš (ne zmoreš) biti sama. Če bi si miru zares želela, potem bi ga že zdavnaj zapustila.
Če pa iščeš samo potrditev, da je narobe, kako se obnaša do tebe – te pa vprašam – zakaj? Kaj boš s to potrditvijo? Jah, če hočeš slišati, da si uboga, ker že trinajst let prenašaš to – e, ne, nisi. Ukrepaj, namesto razčlenjevanja. Če otroke siliš v tako življenje, nisi nič boljša od njega. Trpijo otroci, za kar sta kriva vidva. Oba.
Ne potrebuješ globje slike, ampak jajca.. em jajčnike.
Strinjam se z uporabnico ‘ni mi jasno’. LOČITEV, in nič drugega. Če seveda imaš kam iti. In ja, vem da ločitve niso lahke še posebej za otroke. A bolje tako, kot tako življenje še naprej.
Vse ostalo je larifari. S tabo ni nič narobe, problem je ON. Priporočam ti knjigo, ki je meni zelo pomagala v mojem življenju: Josef Kirschner: Umetnost egoizma
P.S.: Čarobnih paličic ni. Probleme mora vsak znati reševati sam.
Pozdravljena,
prvo se odloči kaj bi rada, ali bi bila rada z njim, a le če je trezen? Potem mu to jasno povej, da tako ne gre naprej in ga prosi naj gre zavoljo sebe, otrok in tebe na zdravljenje na Poljanski nasip. Naroči ga tja na pregled, pojdi z njim. Če ne želi, ga prisli, najdi način. Če želi da ostaneta skupaj in da skupaj vzgajata otroke mora na zdravljenje in konec. Prekini vse stike z njim, čeprav živita skupaj. Z njim se ne pogovarjaj, ne plačuj položnic…. tako sem naredila sama, odločil se je za zdravljenje in sedaj smo super.
Ne vem sicer kakšna je situacija pri tebi. Bolj podrobno opiši. Ali si prizna da ima težave? A se želi spremeniti? Alkoholik se težko sam odloči za zdravljenje, poskusi ga na en način prisiliti, ko bo vse za vami, ti bo hvaležen. Sam si zelo težko pomaga.
lp