zdravniki

Kako ste kaj zadovoljni s svojimi zdravniki.

Moj zdravnik se nikoli ne nasmeje. Ko pridem v čakalnico sem pri svojih 44 letih najmlajša pacijentka, ostali so nad 60, 70 let. Verjamem, da se mu je težko ubadati s starejšimi sladkornimi bolniki, ki se ne držijo reda. Ampak, da se še nikoli ni nasmejal.? Res mi je mučno hoditi k njemu na preglede.

Najhujše so pa medicinske sestre, ki prav uživajo, da te lahko ob vsaki priložnosti neprijazno oštejejo. kakih pametnih nasvetov pa ti itak ne znajo dati. Mislijo, da če dobiš list z navodili o prehrani, da je to vse in da se lahko takoj sam znajdeš.

Zanima me, ali je kje v Sloveniji “privat” diabetloški dispanzer? Mogoče so tam bolj prijazni.

Mene za sedaj usmerja os. zdravnik in nič me ne moti, da je resen in nenasmejan. Mislim, da je največji problem moj (tvoj-naš) prehod na displino prehranjevanja in nasploh življenja…….pri boljšem pogledu nas je 50% populacije predebelih in dosti zamorjenih…..po moje ne gre za problem estetike, ki je danes preveč povdarjajoča, ampak zdravja..

Sicer pa mislim, da je humor življenska potreba in tudi način izražanja. Obstaja možnost, da je tudi tvoj zdravnik diabetik in je zaskrbljen, torej imaš možnost tudi ti vzpostaviti “kao boljši odnos”.

V meni je humorja dovolj in bi te znal razveseljevat. Sicer pa kako ti pada ITM,te bom vprašal komaj konec leta.

l.p.

Verjetno je res odvisno od dispanzerja, kako se kdo obnaša. Hodim na dva konca in nimam nobenih pripomb na osebje. Od srednjih sester do višjih sester. (sploh Krško ima super višjo sestro). Zdravnica pa je precej obremenjena, zato dela bolj rutinsko – ampak me nič ne moti. Za vsa vprašanja sem se sploh na začetku kar telefonično obračala na višje sestre in vedno so mi znale vse pojasniti in bile še zelo prijazne zraven.

Ljubljana pa mi je bila zdravnica prijetna, je pa osebje bolj tako tako (sploh sprejem).

Po drugi strani pa razumem tudi osebje v diabetoloških ambulantah, ki kar naprej trobijo eno in isto, pa jih nihče ne upošteva. Npr: Telesna teža kar narašča kjlub strogim opozorilom za dieto, ne vodijo rednih dnevnikov kontrol meritve sladkorja v krvi oz. jih ne prinesejo na kontrolne preglede, jedo pred odvzemom krvi in ne povejo – potem pa visok sladkor na kontroli in panika (sem pa že slišala na lastna ušesa, da je to kdo namenoma naredil, da je več pokazalo).

Ja če si veliko po čakalnicah, doživiš (in slišiš) vse mogoče.

Lp, ela S

ps: vsekakor pa optimizma ne sme zmanjkati nikoli