Zdaj razumem “ženske ki padajo po stopnicah”
S partnerjem sva skupaj šest let in imava dveletno hcerko.Na zacetku najine zveze sem bila jaz še v srednji šoli in kljub nasprotovanju staršev sem ostala z njim.Bila sem zaljubljena in nisem videla njegovih napak in slabosti ali pa jih takrat še ni bilo.Redko sva se skregala ,v zadnjih dveh letih (po rojstvu tamale) odkar sva sva v svojem stanovanju pa se skregava vsaj enkrat na teden.Vzroki so razlicni od sexa pa do slabo skuhane hrane in nepomembnih stvari.Prej se me ni nikoli dotaknil ali dvignil roke nadme.V zadnjem casu pa se je to zgodilo za nekajkrat.In ko so mi po vcerajsnjem nasilnem prepiru (ki ga je na mojo grozo videla in slisala tudi hcerka) pod vratom ostale malo bolj vidne in rahlo bolece sledi njegovih prstov sem koncno spoznala kako se pocutijo zenske ki to dozivljajo vsak dan.Nobenemu nisem povedala ,danes sem oblekla puli in nic se ni videlo.
Ampak ne morem stran.Res da vcasih razmisljam o tem a se bojim posledic.Ce grem sama mi grozi s tem da male ne bom vec videla poleg tega pa jo niti ne bi rad pustila same.Lahko bi sla z njo ,ampak kam?Sem brez denarja in nisem se koncala solanja (diplomsko pisem).Povrhu vsega pa ..saj ni vedno tak in zna biti cisto prijazen in cudovit moz in oce.Kljub vsemu ga imam rada in ne bi mogla brez njega.Skoraj sem prepricana da tako razmislja veliko zensk.Zakaj bi jih sicer bilo toliko ki prenasajo nasilje pa nocejo stran?
Ne rabim odgovorov stilu pojdi stran,najdi varno hiso …hotela sem se samo izpovedati in dobiti malo upanja da se bo enkrat vse spremenilo in bo moje zivljenje postalo pravljica v kateri sem vedno hotela ziveti.
Sneguljčica, pravljice ne bo. Pravljice so preživete. Danes nas čaka samo realnost. Kaj pa boš naredila iz te realnosti, je tvoja stvar.
Človek se lahko odloči in trpi vse življenje. Če ne zaradi partnerja, potem službe. Če ne zaradi službe, potem otrok. Če ne otrok, zaradi bolezni in če ne zaradi bolezni, potem zaradi sosedovega psa. Če ni pes, je pa maček, ali kanarček, ali pa morda drevesno listje. Razlogov za slabo voljo imamo vsak dan, ob vsaki priložnosti, na vsakem mestu in z vsakim človekom veliko. Da sploh ne omenjam.
Kaj pa bomo naredili s temi okoliščinami, je naša odločitev. Lahko se pustimo, da prevzamejo kontrolo nad našim življenjem in nas naredijo jezne, bolje rečeno, sami se naredimo jezne, ali pa sprejmemo dejstvo, da tako pač je in si prigovarjamo, da je danes najlepši dan našega življenja, lepši celo od včerajšnjega in živimo “pravljico”.
To je mogoče, poznam ljudi, ki tako živijo in priznavam, da jim gre bolje kot večini drugih, ki izberejo tisto pesimistično stran realnosti.
Moje prepričanje je, da človek ima izbiro. Lahko se odloči. Lahko gleda vse na plus ali na minus. Vse niti svojega življenja ima v rokah. Lahko živi pravljico, če tako izbere. V tem se lahko strinjava.
Žal pa ne vidim, kako bi bilo mogoče živeti pravljico, če na vsake toliko časa nekdo fizično poseže v življenje posameznice. Da je pred prijetnimi trenutki nujna bolečina. Da ne gre brez tega, da je prisoten strah, občutki krivde. In da je malo bitje vsemu temu priča.
Čutim dolžnost, da vam povem to svoje razmišljanje, vi pa imate vso pravico, da tega ne vzamete resno.
Z vso resnostjo pa vam pravim, da denar, stanovanje, hiša in ne vem še katera materialna ugodnost ne sme in ne more biti razlog in nikoli tudi ni pravi razlog za to, da ženska, ki jo partner psihično in fizično zlorablja, ostaja z njem v partnerskem odnosu. Upanja tu ni.
Vam pa lahko obljubim, da bo vse potekalo tako kot mora. Lahko vam zagotovim, da boste ohranili upanje z vero, da se bo vse tako uredilo, kot se mora. Ampak saj veste, tako enostavno ni. Ostaja vprašanje čigave “želje” bo življenje upoštevalo.
Zelo dobro razumem, zakaj ženske tolikokrat padejo po stopnicah. Poznam pa tudi veliko tistih, ki so se (le) naučile hoditi po njih. Potem pa niso več padale.
To,da nimaš denarja in nedokončano diplomsko je slab izgovor za to,kar preživlja tvoja hči.Če že ne zaradi sebe,si zaradi nje dopovej,da to ni v redu in razmisli o rešitvi problema.Če te moški pretepa ne bo nehal sam od sebe.
Hči,tudi, če tega ne pokaže, doživlja ali pa še bo doživljala travme zaradi vajinega odnosa.Razumem,da imaš partnerja verjetno še zmeraj rada ali pa se bojiš posledic, amapk razmisli o posledicah, ki lahko nastanejo,če tega ne boš rešila.Glede partnerja in njegovih groženj glede otroka pa ti povem,da v takih primerih partner tudi če poskuša ponavadi nič ne doseže.
Upam,da se bo vse dobro izteklo zate in za tvojega otroka!
Lep in miren dan!
Svojo mladost sem preživela v družini kjer je bil pretep ves čas prisoten. Še kot malo dekletce sem si vedno govorila da nikoli ne bom marala moža ki bi me tepel.Večkrat sem vprašala mamo kako to da dopušča po pretepu očetu da jo ljubkuje .Ko sem bila v puberteti sem večkrat slišala da sta po pretepu odšla v spalnico kjer ji je šepetal kako jo ima rad.Še sedaj mi ni jasno kako mu je dovolila poleg pretepa še posilstvo.Na moja vprašanja je vedno odgovarjala da ko bom poročena bom razumela.
Poročena sem 22let in moram priznati da tega še sedaj ne razumem. Vem idino to da če bi mož samo enkrat položil roko name bi kontaktirala samo še preko odvetnika .Nikoli ampak res prav nikoli mu tega nebi oprostila .
Upam da se boš prav odločila in da čez 20 let moja zgodba ne bo zgodba tvoje hčere .
Srečno
Tudi jaz sem želela živeti v pravljici, pa se je z leti vse postavilo na glavo. To, kar ti je storil, verjetno ni zadnjič. Razmisli, če je vredno žrtvovati svoje življenje in življenje otroka za človeka, ki te nima rad. Če bi te imel, bi to pokazal na drugačen način. Vem da boš to nekoč spoznala tudi sama, ko boš le prevečkrat oblekla puli. Za vsako žensko mi je žal, ki to prenaša leta in leta, na koncu pa se le odloči za korak, ki bi ga morala narediti že mnogo prej, da bi si prihranila gorje. Vsak odloča o sebi, tudi ti. Srečno.
Čimprej stran.Take udarce sem doživljala jaz.Preveč jih je bilo.Potem se je še naprej stopnjevalo.Rezultat pa tak-da sem sedaj ločena in živim s hčerko.Imam mir in krasno nama je.Od začetka je bila kriza.Sedaj sem pa ponosna na sebe ,da sem to naredila.Žal prepozno.Glej,da ne bo prepozno tudi zate.Brez pomisleka.Kako boš?Vse se reši.KDOR HOČE TA ZMORE, KDOR NOČE NAJDE IZGOVOR.
Čimprej se spravi od njega, ker ti bo kasneje žal, da tega nisi že prej. Kot prvo: če imaš rada svojo hčerko, ne boš dovolila, da to gleda. On se pred njo ne bo zadrževal. To nimaš denarja je samo izgovor. Poslušaj nasvet, ker vem o čem govorim. Pojdi do svoje socialne delavke in ji razloži situacijo. Ona ti mora pomagat že zaradi otroka. Pojdi v žensko svetovalnico. Pokliči v Materinski dom. Ne vem sicer iz katerega konca si. Ampak s pomočjo centra za socialno delo ti bouspelo, da se v enem nastaniš. Tam boš zelo malo plačevala. Si pa noter najmanj eno leto lahko z možnostjo podaljšanja. In si v miru urediš misli in življenje, ker se boš po mojem nejprej hotela naspati. Zapomni si, NISI ŽRTEV. IMAŠ OTROKA. SREČNO
Lep pozdrav!
PRAVLJIC NI! Ce pa bi nekdo rad živel podobno kot v pravljici, mora tudi nekaj narediti za to.
Draga Sneguljčica, prav hudo mi je, ko vidim, da si tako mlada (pišeš diplomo) in da si že uničuješ življenje. Poznala sem neko študentko, torej približno toliko staro kot ti, ki je tudi imela nasilnega fanta-študenta. Ni ga zapustila, dokler je ni tako udaril, da ima sedaj trajne posledice. Tako dolgo je čakala, da se je moralo nekaj zgoditi.
Ti pa imaš poleg tega še eno obveznost – otroka. Tvoj tip lahko enkrat tudi njo poškoduje. In to zelo resno. In takrat boš morda ugotovila, da je to kaplja čez rob. Samo takrat bo že nekah hudo narobe. Lepo te prosim, da ukrepaš sedaj, ko še ni tako hudo.
Je res, da je težko, ker nimaš službe. Če jo ima on, to pomeni, da je kao preskrbljen, pa ti zato grozi, da ti bo vzel otroka. Torej moraš poskrbeti za dokaze, da je nasilen in bo manj verjetno, da ti bo lahko odvzel punčko. Takoj odidi k zdravniku/-ci, da boš imela črno na belem, da te pretepa.
Takoj se tudi obrni na svoje starše. Glede na to, da so ti odsvetovali zvezo s tvojim partnerjem, bi se morali postaviti na tvojo stran in te zaščititi. Če lahko, se takoj odseli k njim – s hčerko vred seveda! In tudi, če je to v drugem kraju, kjer študiraš. KJERKOLI pravzaprav, samo tam ne, kjer je tvoj nasilnež.
Meni je zelo žal, ker pluješ v napačno smer. Ko bi si morala postavljat trdne temelje za življenje, ti že imaš povsem porušene temelje. Ne hiše, ampak temelje, saj ne dovoliš, da bi ti nekdo sploh svetoval, da tipa zapusti. Nisi stara 50 let in neumna, ampak nekaj čez 20 in povsem brez ljubezni do sebe. Če sebe nimaš toliko rada, da bi odšla stran od nekoga, ki te zagotovo nima, poskusi to narediti za svojo punčko. Tvojemu otroku pač ni treba že od malega gledati nasilje. To je najslabša popotnica za življenje. Če boš ostala s tem partnerjem, verjemi, da se bo mali že kmalu poznalo na psihi. Otrok točno ve, da je nekaj narobe.
Zberi toliko volje, da si priznaš, da ni vredno, da si zavoziš življenje. Nato pa zberi še toliko poguma, da zapustiš človeka, ki ti namesto poljuba podari udarec. Kmalu boš diplomirala in verjemi, da tudi našla službo. In tako začni znova, sama s ta malo in v miru.
Lep pozdrav
Ko to prebiram se mi kar slike oz. film mojga življenja vrti 7 let nasilja
vsakikrat je bilo zadnjič.Vendar spet do nekega razloga ki ga je samo on poznal.Po vsem pa še posiljeval in me imel neskončno rad da brez mene ne more.Ni zadnjič tega se zavedaj in ga ne spreminjaj spremeni sebe in svoje razmišljanje.da nisi zato na svetu da nekdo zadaje tvojmu telesu bolečine.
Moj mož me je pretepal varal posiljeval še danes mam posledico na ramenu.
In bil dober igralec kako me ljubi kako je zadnjič.Zdaj sem pa igralka jaz ampak sam en mesec še.Zbrala sem moč in ga za vse prijavila,tudi za posilstvo.Naj vejo vsi da je ženo mučil in pretepal in vezal par ur pol pa posilil češ kje boš dokazala da sem te posilil sama si mi dala ne ni res vse se da dokazati težko je pa res vse to še enkrat podoživljat.
Vse mu ustrezem kar želi ker, če nebi bi bla tako groza, ker pa čakam da obnovijo stanovanje vse lepo tiho in zadovoljstvom spremljam in igram
pol pa ko bo prišel domov bo najdel sam list papirja v skupni hiši DOVOLJ JE BILO 7 LET. spraznila bom vse kar se bo dalo in naj pol razmišlja kaj je imel in kaj izgubil pa mi je vseno njegove grožnje z samomorom če ga zapustim.
Samo socialno delavko bom obvestila kje živimo z otrokoma,
če pa ne bo dal miru pa bom poskrbrla še za prepoved približanja
NEBOM PADALA PO STOPNICAH NIKOLI VEČ,JA RES JE HODILA BOM
PO NJIH SREČNA NASMEJANA .
prosim te ne dovoli si tega UKREPAJ ZDAJ TAKOJ JAZ SEM PREDOLGO ČAKALA NAJ TI BO MOJA ZGODBA V OPOMIN DA NE ČAKAJ TAKO DOLGO
LP TARA
stara poznana zgodba. vsa leta sem igrala služkinjo, mu ustregla v vsem in še več, ljubeznivo ravnala z njegovo družino, vedno hitela domov kuhati, prati, pospravljati….tako je bilo tudi v soboto. ob 8h v trgovino, da je lahko preden je odšel smučati za zajtrk pojedel sveže žemljice z jajčki in lososom, pospravljati, likati, čistiti, kuhati kosilo, da slučajno ne bo lačen, ko pride iz smučarije, nato pa ponovno pospravljati, obešati perilo in tle mu je zavrelo. kako sem si dovolila oprati njegovo srajco ne da bi odpela gumbe. kako uničujem njegove stvari!!!! deležna zmerjanja, ker sem se mu uprla, da če ob 12 urnem sobotnem mojem delavniku nima kaj drugega pripomniti, naj bo raje tiho. tudi mene moti umazan kopalnica za njim, večno podrejanje, čiščenje, razmetane stvari……ta srajca je bila tako pomembna, da je ponovno dvignil roko nad mano. tokrat sem rekla ZADNJIČ!!!!! edini v življenju je, ki me je tepel, pretepal in (nazadnje junija 2004) sem si obljubila, samo enkrat še. in ponovilo se je. TOKRAT ZADNJIČ. predlogo sem verjela njegovim izjavam, da sem si “zaslužila” pretepanje. ne verjamem nič več. pred mano je samo še NOVO življenje. za vsako ceno. tudi revščina, najem stanovanja, odvetniki……….samo stran od takšnega moškega!!!!
Čisto ti verjamem, da je prijazen, dober….vsak zna kdaj bit….
Ampak vprašanje je KOLIKOKRAT IN NA KAKŠEN NAČIN!!!!!!!
Fora je, k te mal razumem, sicer sem še mlajša kot ti (devetnajst) in na smrt zaljubljena že dve leti v enega za katerega mi vsi govorijo, kakšen je…ampak men je zaenkrat vseen IN TUD SLUČAJN NE MISLIM BIT BREZ NJEGA pa nimava otročka, tko k vidva. Tk da vrjamem da je hudo…
Ne bom nič govorila o tem, da pojdi, k to itaq vsi rečejo in najbrž imajo prav 🙂 Ampak mrde bo vžgal da se poskusta najprej poment, če ga maš vsaj še mal rada. Drgač pa moraš dejansko potrpet da diplomeraš (čestitam že vnaprej!!!!) in se poskusit postavt na noge…lahko pomagajo starši, čeprav je človeku to tako pod častjo, ampak včasih imajo pa tud oni prav, mi otroc pa to težko priznamo!
DRŽ SE!!!
LEP POZDRAV
S pet se oglašam jasni tebi posebej.Saj sva preživljali podobno
veš kako skrbno si opremljam stanovanje pa čeprav skromno
ne razkošno skrivnostno tudi da prehitro ne ugotovi kaj se dogaja.
čez kak teden bom zaluputnila vrata groze ponižanj pretepanje in z glavo pokonci šla novemu življenju naproti.Vem da bo še marsikaj mogla prestat ko me bo iskal ampak tudi to bom prestala.
Vsak dan sem bolj srečna tudi tebi in vsem ki zberete pogom in rečete zadnjič in nikoli več vam želim srečo. ne padajmo več po stopnicah raje hodimo po njih.
lep pozdrav in srečno vsem
jasni ,če pa želiš mi lahko pišeš tud na mail
če boš želela ti ga sporočim
TARA
hm…oprosti ampak ce kmalu ne bos ukrepala..se lahko zgodi da bo se huje..!dajete slab zgled hcerkici..!A NI bolje da zazivite na novo, kot pa prenasate to nasilje iz dneva v dan (upam da se ne bo stopnjevalo,ampak ponavad je vedno huje!)..Mislite na hcerkico in nase..kajti ce vas moz “tepe” ni za vas!..
lp
Pozdravljene!
Naslavljam na vse trpeče žene, ki vztrajate v bolečih razmerjih z agresivnimi možmi.Naj bo agresija fizična ali psihična, je neodpustljiva.Ne razumem, kako to, da se teh trpinčenj človeških duš ne obsodi. Saj v mojih očeh so ljudje, ki počnejo nekaj tako nizkotnega z najbljižnjimi, med katerimi bi moralo biti spoštovanje, ljubezen, razumevanje,strpnost,vredni vsega prezira in obsojanja.Se zavedam, da so ti ljudje prišli s takimi geni in z vzorcem nenormalnega obnašanja iz svojih primarnih družin, vendar, ko jih žene opozarjajo, prosijo s solzami v očeh, ko poleg trpijo prestrašeni otroci, ali se tudi takrat nič ne premakne v njihovih srcih oziroma glavah?Naj sem še tako prebirala knjige in iskala odgovor na vse to, odkrila sem, da jih spremeni, pa še to vprašanje za koliko časa, ko res odideš od njih.Takrat šele začutiš njihovo tudi mehkejšo stran duše, a kaj ko je ponavadi takrat že prepozno.Kot pravi Dr. Košiček v svoji knjigi, da ko ljubezen umre, jo je nesmiselno oživljati ,saj to je tako , kot bi oživljal oz. hranil v hiši truplo pokojnika, ki vsak dan bolj zavdarja in onesnažuje celo hišo.Zato svetujem ženam, da če je njihov partner toliko realen, da se zaveda svoje agresije, da je pripravljen iti h kakšnemu terapevtu, potem naj še poskušajo rešiti zakon,če pa ne ,potem pa zapustite bolan zakon, ki bo dokončno zastrupil vas, da ne boste nikoli več normalno živeli, najbolj žalostno pa je, ker bo zapečatil usodo tudi vašim otrokom.SREČNO VSEM NEBOGLJENIM IN ŽALOSTNIM DUŠAM.
Malo premisli, zakaj se tako nizko ceniš in misliš, da je on lahko vse, kar ti življenje lahko ponuja.
Sami smo kreatorji svoje usode in sami smo odgovorni za svoje podvige in napake. Težava pri tebi je, da si obenem odgovorna tudi za življenje svojega otroka.
Vsaj otroku privošči lepo življenje brez stresov, ki jih prestaja vsakič, ko se tvoj partner znaša nad tabo. Ponavadi pa se takšni moški čez čas začnejo znašati tudi nad otroci. Kaj boš pa storila potem?
Če nimaš še napisane diplome, to ni noben razlog za odlašanje, službe se dobijo tudi brez diplome. Ne išči izgovorov, ukrepaj!