pozdravljeni,
zanimata me 2 stvari.
imam 4,5 mesecnega fantka, ki ga (uspesno) dojim. po cca. 2 mesecih je zacel ponoci “pridno” spati in sicer od 21.30 do 3, 4 ali celo 5-ih zjutraj. Sedaj, ko je vecji in naj bi se to uredilo, pa se je zacel spet zbujati na 3-4 ure. To traja ze cca.14 dni in sedaj ga dam spat okrog 21.00, pa se zbudi prvic okrog polnoci, nato ob 4-ih in potem okrog 7.30. Vsakic ga vzamem k sebi in podojim, saj samo z bozanjem ali dudko noce zaspati nazaj. Ali se bo sedaj vedno zbujal tako pogosto ali bo postopoma spet presel na vec ur spanja skupaj? Je morda lacen? Rabi vec hrane? Dobi cez dan premalo?
Drugo kar me skrbi je to, da je zadnje dni bolj siten in bi bil stalno pri prsih, tako sploh nimam nekega urnika , kdaj dojim, saj se dojiva tudi za zaspat, pa vcasih ker je siten… Njemu sicer to, da ni urnika , nic ne skodi, a jaz se sekiram, ces ni reda… Vem, da je prav, da dam otroku dojko, ko “vprasa”, a vcasih se mi zdi, da delam cel dan le to in se nimam obcutka, da se je najedel.
Prosim za kak nasvet. Hvala in lepo pozdravljeni.
M.

Draga Margerita,
čestitam k uspešnemu dojenju vašega fantka. Pri večini dojenčkov je tako, da otroci, ki so že imeli predvidljiv in urejen “res” le tega nenadoma zamenjajo, se dojijo pogosteje, ponoči nič več ne spijo, po podoju jočejo, se med podoji kregajo, itd… To je popolnoma normalno.

*** Ali se bo sedaj vedno zbujal tako pogosto ali bo postopoma spet presel na vec ur spanja skupaj?

Hm, če bi vam znala odgovoriti na ta vprašanja in najti vse rešitve, bi bila verjetno zelo bogata. Ker bi starši zato, da otrok prespi noč, bili pripravljeni dati celo bogastvo… Dajva, počasi in postopoma:
– ne morem vam zagotoviti, da se bo zbujal ali spal. Za zbujanje otroka je namreč možnih več vzrokov, včasih pa jih tudi ne moremo odkriti (drugačen ritem in vzorec spanja). Največkrat se otroci prebujajo zato, ker jim je prevroče/premrzlo, ker so žejni, ker so lačni, ker jim rastejo zobki, ker jih črviči v trebuščku, ker podoživljajo dogajanje preko dneva in burno sanjajo, ker si želijo bližino mamice in cartanje, … Pa še kakšen vzrok bi se našel. Pri nas doma smo bili pri prvem otroku tako obupani, da smo iz splanice odstranili celo vse stvari, ki povzročajo elektro smog (radio, TV, el. budilka, računalnik), poskušali z gosto hrano zvečer – a dete ni spalo in pika!

*** Je morda lacen? Rabi vec hrane? Dobi cez dan premalo?

Začniva pri drugem koncu – kako mati ve, da otrok dobi dovolj mleka in ni lačen?
– štejemo polulane plenice
– štejemo pokakane plenice
– otrok pridobiva na teži v prvih treh mesecih NAJMANJ 450 g na mesec. Torej najmanj 110g-115g, povprečno pa 200g na teden. Pridobljeno težo računamo od najnižje teže, ne od porodne. Od tretjega do šestega meseca najmanj 80g in od pestega meseca dalje najmanj 50g na teden.
– dojenček se pogosto in pravilno doji
– ima zdrav videz, ima napeto kožo, zdravo barvo, raste v dolžino in se mu veča obseg glavice, je živahen in dejaven

In zakaj je dojenček lahko podnevi lačen, ponoči pa naj ne bi smel biti? Njihovi želodčki so mahni, materino mleko je lahko prebavljivo (in tako je prav, tako je poskrbela Narava, da ne zastaja v črecvesju in povzroči kakšnih vnetij), pomembno je, da njegovim potrebam ugodimo. In kaj če ni lačen, če je samo žejen (v tej vročini)? Tudi poskusi, ko so otrokom, ki so se ponoči prebujali ponudili zvečer gosto hrano niso dokazali uspešnosti metode. Torej otroci ponoči zagotovo niso samo lačni.

*** Drugo kar me skrbi je to, da je zadnje dni bolj siten in bi bil stalno pri prsih, tako sploh nimam nekega urnika , kdaj dojim, saj se dojiva tudi za zaspat, pa vcasih ker je siten… Njemu sicer to, da ni urnika , nic ne skodi, a jaz se sekiram, ces ni reda… Vem, da je prav, da dam otroku dojko, ko “vprasa”, a vcasih se mi zdi, da delam cel dan le to in se nimam obcutka, da se je najedel.

Margerita, prav je tako. Dojeni otroci ne potrebujejo reda in urnika. To, da dojenček potrebuje unrik in red (in da paše v vse žive tabele ponavadi na reklamnih letakih industrijske hrane) namreč ne drži. To mišljenje je žal v našem kulturnem prostoru še pretrdno zasidrano in izhaja iz stekleničnega hranjenja (generacije naših mater), kjer otroci res morajo dobivati hrano na točno določene intervale in količine. Pomembno je, da se zavedate, da dojenje ni samo akt hranjenja!

Sčasoma, ko se bosta navadila drug na drugega, se bo lahko izpoblikoval nekakšen red, a se lahko že naslednji dan kaj hitro podre. Dojeni otroci ne potrebujejo urnikov in ure, oni nam sami povedo, kaj rabijo in kdaj. Bolj pomembno je, da se jim naučimo priskuhniti in če mu ponudimo prsi, kaj dosti mimo mahniti torej ne moremo. Saj veste, kar sem že tisočkrat tukaj gor zapisala in bom še enkrat: dojenje ni samo akt hranjenja.

Ker vas skrbi, ali dovolj napreduje in ali se dovolj naje, prosim še enkrat preberite odstavek zgoraj, “kako mati ve, da ima dovolj mleka…”

In Margerita, za konec:
brez skrbi, da boste spali. Tudi akkšno mirno noč, prej ali slej. Kdaj – hm, tega vam pa žal ne morem napovedati. In še nekaj ne pozabite, draga Margerita, ko smo enkrat starši – prespane noči odpadejo do konca življenja. Saj bodo otroci še kdaj bolani, nas bodo mučile skrbi z odhodom v vrtec, šolo, da ne govorim o tem, ko bo otrok šel na prvi celonočni rave ali ko bo prvič za volanom….

Vem, da vam sedaj ni prav prijetno pri srcu, in upam, da tole ne bo zvenelo preveč zlajnano in pokroviteljsko – prvi meseci nadvse hitro minejo in potem zagotovo ni tako hudo, kajne?

Hvala za odgovor. Med tem se je stvar ze malo uredila in pocasi se navajam na to, da sedaj ne bo vse napovedljivo, predvidljivo… To da ne bom vec mirno spala NIKOLI mi pocasi, a temeljito prihaja v zavest. In ob vsem imam obcutek, da se dobro dojiva, da ima tamali dovolj hrane in da je vse ok – lula, kaka, (vecinoma) z veseljem papa in videti je zdrav. No, jaz seveda malo manj, kadar je kaka “huda” noc, a tako pac je.
Se enkrat hvala in pozdrave. M.