Zavračanje otrok s strani starejših
Veš kaj, mislim da ti bodo tvoji otroci z veseljem pomagali ko boš že v letih, saj si vendar njihova. In tu denar ne bo igral kake bistvene vloge, saj če imaš nekoga rad, denar ne igra bistvene vloge. Tisto, kar mene na nek način moti je pa odklonolno stališče do otrok. Šefica moje žene je kar naravnost rekla: Vesela bi bila če bi bila moja snaha, ampak tu te pa s temi otroci enostavno ne prebavljam več!
Kaj imajo otroci z službo katera ni nikdar trpela na račun otrok. Govorim o tovrsni sprevrženosti!!!
Samo to ni tako preprosto veš. Tu ne gre samo za neko prazno govorjenje, kajti posledice so lahko hude. Poznam mlad par, ki ni imel nobene podpore doma kar se rojstva otroka tiče. In ko sta ugotovila, da nimata nobene podpore pri starših (ne njenih in ne njegovih) sta se odločila za abortus. Pa vsakemu je manjalo samo dobro leto do dokončanja študija. Takrat ko sta rabila podporo je ni bilo. Še danes, pa je tega že nekaj let, se jasno kaže kaj pomeni zatreti v sebi najlepše. Ne mislim začeti s postabortivnimi travmami. Ampak hči je staršem jasno povedala, da lahko na njo mirno pozabijo, kakor so oni pozabili nanjo ko jih je potrebovala.
In ta dvoličnost govorjenja je prav bedna.
Kl:Tvoje: Stari starsi naj bi se z vnuki hvalili, ko pa je treba pomagati otrokom…..
Pa o tem sem govorila clovek: kdaj naj jim pomagas, ce delas v svoji sluzbi, pa prides ravno tedaj domov, kakor mladi, ki so tudi v sluzbi!!! Pa saj koncno zivite svoje zivljenje, mi, stari starsi pa tudi svoje in to ni tisto spokojno, mirno….In ce imamo slucajno doma svojega psa, je jasno, da moramo zanj poskrbeti, kajne? In ce imate mladi starsi doma ze svojega otroka, naj bi vi najprej poskrbeli za svojega otroka, kajne? Ma, kje sva midva tule vsak v svojem pismu “kratek stik” dozivela??? A naj doma vse spustimo iz rok in bezljamo po svoji sluzbi v vrtec po naprimer vnuka, ce lahko to storis ti? Pa sej si ti pisal v tem smislu, ne jaz…..
Kje je zdaj catch? Pac govorim o tem, da smo naprimer stari starsi se “sluzbeni obvezniki” vsaj v vecini primerov je tako, in da je iluzorno pricakovati kakor pises v pismu, da bomo vsak trenutek lahko na razpolago za vnuke, ker to enostavno ne znese ob sluzbi babic in dedkov pac…Znese tedaj, ko pac oni imajo cas….To je pa najbrz ze kar istocasno z mladimi starsi…A se motim???? LP!
Ej, KL…..Zakaj se vedno bolj zapletas???
Torej odgovori na vprasanje, ce zelis, seveda: Kdo je v prvi vrsti odgovoren za svoje otroke? Starsi ali stari starsi? In tisti primer, ki si ga navedel ne pove prav nic o ozadju dogodkov, da ves! Premalo podatkov, da lahko presojas tako ti, kakor mi, ostali bralci! Vsaj jaz ne bi, no….LP!
Ko smo mi spravljali otroke na svet in jih vzgajali, ni bilo težav za zaposlitev in kadrovsko ali socialno stanovanje, no ja počakati je bilo treba na vrsto.Vrtci in stanarine so bile pri delavcih z nizkimi dohodki subvencionirane, na izmene pa smo se lahko menjali, ker smo delali po tistem socialističnem času od šestih do dveh v dveh ali treh izmenah.Stanovanj nismo veliko kupovali, pac pa gradili hiše z ugodnimi krediti, če smo le znali dobro izkoristiti to možnost. Veliko hiš, tovarn, vrtcev in šol je zraslo takrat, v tistih gnilih socialističnih časih, ko smo se brezglavo zadolžili. Le porodniška je bila za tri mesece krajša.A nataliteta prebivalstva ni bila veliko večja od današnje.Veliko stereotipov navad in povprečja je bilo vtisnjenih v naše možgane, da je dva otroka dovolj, tretji je pa v breme, ker se ti ponesreči.In tak stereotip velja še danes, žal,zato je tako. Še najbolj pa me prenesenetijo starši, ki brez etično moralnih načel želijo svoji mladi hčerko predvsem dobro in jo nagovorijo k splavu če zanosi.Ker je drugače dekle nesrečna, če ne konča šole, ne naredi kariere v službi z nadpovprečno plačo. In umori po njihovih navodilih v sebi bitje za svojo lažno srečo, ali mogoče zato, da ne osramoti svojih bogih staršev, ki zanjo vse naredijo.Pa nisem klerikalec in nimam zakramentov. Za tako razmišljanje so dovolj vrednote, pogojene moralno etičnimi načeli.
Alenka
To, da ženo zradi nosečnosti v službi nekateri postrani gledajo, je seveda grdo, žal pa ni novo. Podobnega ravnanja se še danes spominjam, pa je bilo to še v socializmu. Uradno si imel vso podporo, neuradno pa šikaniranje in podobno ne toliko od šefov, kot od sodelavk, ki so bile same matere. Predvsem zato, ker so vedele, da bom 105 dni odsotna. Toliko je namreč takrat trajala porodniška. Pa še to si moral obvezno nastopiti 28 dni pred porodom, tako, da je bilo dete staro dva meseca in pol, ko je moralo v vrtec. Kar se pa tiče starih staršev, sta bili moja mama in tašča se v službi, tako, da nista mogli, ne ne hoteli pomgati. Kako pa ostali starejši, nisem nikoli razmišljala, ker se njih moji otroci ne tičejo, niti mi ni mar, če otroke odobravajo ali ne. Drugi otrok je bil nedonošenček, zato mi je še tistih 28 dni pred porodom propadlo in ker se je normalno razvijal, sem skoraj takoj po odpustu iz bolnice(do normalne porodne teže si moral ostativ bolnici), šla v službo, otrok pa v vrtec. In prva vnukinja je bila že na polovici osnovne šole, ko sem se upokojila.
res je, da so bili otroški artikli takrat manj obdavčeni, vendar je bila država klub vsemu bolj mačehovska od današnje. Cene vrtcev si bile po delu dohodka, ki si ga odštel, primerljive z današnjimi. Pa še tako je bilo, da če nisi imel ravno najnižje plače, si jo odnesel slabše kot najslabše plačani, ki so imeli veliko več ugodnosti kot danes.
Špela, si me spomnila na tiste čase! Vse je res kar pišeš – 105 dni porodniškega dopusta, 28 dni pred rokom obvezno nastopiti dopust, o kakšnih paketih se nam še sanjalo ni, za vrtce ali jasli so bile nečloveško dolge vrste in smo se morali znajti do takrat dokler niso bili otroci sprejeti, kakor smo vedeli in znali. Včasih se je delil “dobiček” in če si bila takrat na tistem kratkem porodniškem dopustu, ti ni pripadal. Še malo pred mano pa je bilo še slabše. Ženske, ki so delale po 4 ure
(do osmega meseca starosti) so morale dokazati!, da dojijo in sicer tako, da so hodile v zdravstveni dom kazati, da imajo še mleko. Čim so ga izgubile, so morale takoj nastopiti 8 urni delavnik. – Imeli smo šefa, ki je vedno, ko je zvedel, da je katera od nas noseča izjavil (nikoli ni pozabil): “Najboljše so stare device in jalovke! Z njimi vsaj ni problemov!” Če si imel samo enega otroka, niti slučajno nisi mogel zaprositi za več kot dvosobno stanovanje. In ko ravno pišem o teh rečeh, še nekaj o teh stanovanjih, ki smo jih dobili, samo da smo mignili. Ko si dobil tisto slabo zgrajeno socialistično stanovanje, si, vsaj pri nas, moral podpisati, da če boš samovoljno zapustil firmo, boš moral takoj izprazniti stanovanje. Toliko o neverjetnih ugodnostih v tistih časih socialistične Indije Koromadije, ki jo nekateri še danes ne morejo pozabiti.
Tebi kl pa iskrene čestitke in vso srečo! In ne meni se za neprimerne besede, ne pusti si vzeti užitka ob pričakovanju tretjega otročička! Lep pozdrav!
Mitka,hej!Sem ze sklenila,da ne bom pisala na ta forum,raje se drzim Prehrane.
Vendar sta me tvoj in Spelin post spomnila na moj prodniski:ker se je dete rodilo
6.7. namesto 28. junija( rok dolocen od g.),sem nastopila sluzbo tocno 6.septembra,ker se je zacel pouk na Primorskem takrat 6. namesto 1.Nikoli se mi ni priznala pravica do rednega dopusta.Dete je bilo staro 2 meseca,,jaz sem mislila,da bom umrla od strahu,takoj zgubila mleko.Prosvetarke itak nismo imele polovicnega del. casa glede na delovno obveznost.Potem se je to nekako uredilo,da so delale kak dan v tednu manj(ne vem tocno).Sreca,da sem nasla cudovito varusko,ki je hodila na dom.Tudi jasli v mojem kraju ni bilo.Smo preziveli,toda prikrajsana sem bila za marsikateri lep trenutek v razvoju svojega otroka.Tudi to,vcasih sem imela obcutek,da ima puncka varusko raje kot mene.Moz je vedno v sali rekel,da se dete ugnezdi v njeno narocje,ker je vsa okrogla in se pri njej pocuti varnejsa, ,jaz sem pa bolj drobna.
Veliko radosti sem prezivela pri vnuku in jih se vedno.
Vsem mamicam in bodocim mamicam s kakrsnimkoli stevilom otrok zelim veliko srece in uzivajte vsak trenutek v svojem dopustu.To je edino prav!
Sicer pa mislim,da je bilo v socializmu marsikaj tudi pravicneje urejeno,zlasti kar se sociale tice. Lep dan vsem babi
Dandanes imamo na voljo toliko različne kontracepcije in ker tudi pogovori o spolnosti niso več tabu, kakor nekdaj, bi človek od dveh mladih študentov pričakoval, da vesta, kaj se lahko zgodi, če fant in dekle spolno občujeta, in se prej zaščitita. Zakaj torej vališ ali valita krivdo za njuno nepremišljenost na njune starše?
Pa cele ure čakanja v vrsti za vrečko pralni prašek, ki si ga potem zelo zelo mačehovsko odmeril, da si ga imel za dlje, saj nisi vedel, kdaj ga boš spet dobil, da bi lahko opral plenice. O kakih papirnatih za enkratno uporabo, kakršne sedaj ponujajo najrazličnejši proizvalaci na vsakem koraku, si pa lahko samo sanjal.
MAr se Ti ne zdi, da so starši, ki so skrbeli za svojega zdaj že odraslega otroka, mu bili na razpolago, ko je bil nebogljen in odvisen od njih,mu omogočili brezskrbno otroštvo, ga šolali in ga “spravili h kruhu” in mu s tem omogočili samostjno življenje, bili tam zanj, ko jih je najbolj potreboval? ZDAj pa je na vrsti on, da isto naredi za svoje otroke.
ojla
Ko berem tvojo zgodbo, imam občutek, da te je nekako strah, kako bo s tremi otroki in pričakuješ od okolice odobravanje. Ne moreš pričakovati, da se bo večina strinjala z vajino odločitvijo – s to ali katero drugo. Vsak razmišlja drugače – intelektualci, sosedi, sorodniki, politiki…vsi imajo pravico do svojega mišljenja in če ga izrazijo, si lahko užaljen, brezbrižen, …odvisno od človeka.Je pa res, da v politiki to mišljenje vpliva na širše odločitve, ki se dotikajo vseh nas. Tu se ne da kaj dosti spremeniti. Ne vem kaj si mislil s tem, da nasprotujejo veliki družini vsi razen sorodnikov.Vsi?? In potem – tvoje samske prijateljice pa ne. Naj povem samo, da okolica ( nekateri,ne vsi!! ) vedno obsoja ljudi in njihove odločitve iz takšnih ali drugačnih razlogov. Bolj si samozavesten, lažje prezreš tuje kritike in mnenja, včasih pa lahko kakšnemu nasvetu tudi prisluhneš, mar ne?
O ženskah, ki so splavile – ali so ti to povedale, preden so hotele pestvovati tvoje otroke, da so splavile, ali jim to piše na čelu? Ženske o tem ne govorijo kar tako, preveč boli.
Še eno vprašanje: Misliš, da okolica občuduje ženske, ki se zavestno odločijo, da ne bodo imele otrok? Bi rekla, da ne.
Pa lep pozdrav.