Naj uvodoma povem da sem oče dveh otrok ter, da z ženo pričakujeva tretjega otroka. Ugotavljava pa, da je prav žalostno kako se starejši (pa konec koncev tudi mladi) obnašajo do nosečnic, mladih mamic, ter družin nasploh. Več ko imaš otrok bolj si deležen prezira, skoraj gneva bi lahko rekel. Za prvega lahko povem, da je še nekako šlo (mislim glede na komentarje, da se pričakuje novo življenje), potem je prišel drugi otrok in že se je slišalo zakaj spet otrok ipd. Sedaj pa ko pričakujeva tretjega, se pa človek lahko samo čudi. Dosedaj se je igrala še neka čudna diplomacija in hlinjeno odobravanje rojstva otroka, sedaj pa ko je tretji otrok na poti, se je pa dobesedno “usulo” negativno mnenje oz. zmeraj bolj jasno se kaže odkrito nasprotovanje otroku. Pa to niti ne mislim s strani sorodnikov, ampak vseh ostalih. Žena je bila v službi deležna degradacije po vsaki informaciji da je noseča (pa čeprav je v službi zelo uspešna) in to s stranih žensk, KI SO MATERE! Koliko gneva je bilo izrečenega, češ kaj že spet še en pamž več, raje naj si omisli enega psa namesto otroka ipd. Takih in temu podobnih debilnih komantarjev na račun otroka sem slišal s strani s sosedov, “prijateljev”, nekaterih recimo temu občanov, ki naj bi bili svetel zgled drugim(!?!?), intelektualcev (!?) ter podobnih ljudi toliko, da tega ne bi verjel če ne bi sam doživel.
Z vsakim otrokom dosedaj je s strani starejših izražen večji gnev in nasprotovanje (da ne bo pomote, otroci so relativno dobro preskrbljeni in nismo nikomur v breme). Bolj ko se s starejšimi pogovarjam (hvala Bogu niste vsi taki, večina pa žal je) o otrocih, družinskih vrednotah, ipd., bolj jasno je izraženo nasprotvanje otrokom, kot da so nek ne bodi ga treba.
Dobesedno se mi včasih zdi, da za nekaterimi izmed vas stoji nekaj satanskega, kajti primitivnost ki je bila izražena v taki ali drugačni obliki je dobesedno neverjetna.
Ko se pogovarjam z ostalimi mladimi starši pa zgodba ni žal kaj lepša. Stari starši bi se z malimi nadobudneži hvalili kako so “luštkani in fejst”, ko pa je kaj potrebno za otroke storiti, so pa žal otroci na zadnjem mestu. Pa je treba peljati v naravo psa (če ga imajo), pa vso čiščenje, pa nakupovanje, pa telenovele, pa še to in ono, samo da bi se kdo žrtvoval za kako uro za otroke to pa ne. Ponavadi slišiš, ja kdo jih je pa nam pazil, pa zakaj bi pa vam bilo lepše kot nam ipd. Veste, je že tako kot pravijo:” Iz vaših del se bodo vaši otroci učili skrbeti za vas”. Zato se ni čuditi, da se toliko stareših gnete po domovih za starejše. Logika “ta stare v domove , ta mlade pa v vrtce ” seveda kaže negativne rezultate že lepa desetletja in zmeraj bolj se bo kazala v slabi luči.
Mimogrede lahko omenim, da je prav neverjetno, da se nihče od mojih otrok ne želi “pestvati ” oz. biti sam v bližini tistih žensk ki so ubile najlepše v sebi oz. so po moderno rečeno splavile.
Skratka, zakaj tako nasprotovanje otrokom ter mladim družinam s strani vas starejših?
Je pa potrebno odkrito reči da tisti starjši, ki pa želijo pomagati in stojijo ob strani mladim družinam, to počnejo z res občudovanja vredno predanostjo. Upam, da bo takih vse več.

Pozdravček.

Pa valjda ni vse tako črno….Jaz imam sicer enega otroka in to zaradi zdravstvenih težav, ki me pestijo od mladosti, vendar pa imam otroke zelo rada in občudujem družine, ki jih imajo več. In prav veselim se dne, ko bom enkrat v penziji in bom lahko pazila na otroke svojega sina, če jih bo seveda imel.

Tudi sama imam taščo, s katero živimo v isti hiši in mi na sina, ko je bil še majhen ni popazila nikoli, nikoli mu ni ponudila kosila, kupila kakšnega darila, ga objela ali pohvalila.Od nas pa pričakuje, da jo ujčkamo in naredimo vse za njeno udobno in ležerno življenje.
Je pa zato popolnoma drugačna moja mama, ki bi za svoje vnuke dala življenje in jih obožuje in vnuki obožujejo tudi njo.

Želilm vam dosti sreče in veselja z novim družinskim članom…pomembno je samo to, kar si želi vaša družina in če si želite še enega otroka je to čisto vaša stvar, ki se nikogar ne tiče. Torej ne dopustite, da vas komentarji drugih ljudi prizadenejo in pokvarijo srečo ob veselem pričakovanju.

Je pa res, da so čudni časi in temu primerno smo čudni tudi že ljudje.

Lep dan želim.

Hoj kl!
Veliko grenkobe veje iz tvojega pisma in mogoce celo crnogledosti….
Saj kar ne morem verjeti, da imas toliko negativnih izkusenj!
O komentarjih v zenini sluzbi: Se mi zdi verjetno, glede na to, da je dandanes vse vec profitarskega razmisljanja in vsak izpad delavke, ki je se strokovnjakinja povrhu, zaradi ponovne nosecnosti pomeni motnja delovnega procesa…Brez olepsevanja, iskreno povedano, pa ceprav sama nisem tako naravnana. A slisim pripombe pac o tem in tudi meni, iskreno povedano, pogosto ni vsec, ko vskakujem tam in tam pri delu zaradi pogostih bolniskih pri mladih mamicah…Saj ves, pa se moje delo mora biti do rokov opravljeno+ nadomescanje…Ceprav razumem, mnoge od sodelavk pa ne, in so bile tudi same mamice se do nedavnega…In niso imele babic in tetic, ce je otrok zbolel…Tako nekako…
Imas prav, da se bodo na nasih primerih otroci ucili…In ze mi smo se, ko smo morali koga od starsev oddati v dom, ce smo imeli mlado druzino, pa sluzbo, pa z enim druzinskim dohodkom ne bi in ne bi nikakor zmogli preziveti niti svoje druzine….Kaj pa naj??? Kako resiti te probleme, ce se ne da na bolj primeren nacin, kakor je naprimer- dobiti negovalko na dom za ustrezno placilo?
Oprosti, a tisto o tem, da se nocejo otroci pestovati pri kaksni dami, ki je ze imela kdaj abortus, je pa hudo lovska, ves!
LP!

kl, pozdravljen!

Res, črnogledo pisanje, grenkoba, ki verjetno izvira iz nekje povsem drugje… Če sta z ženo prepričana, da sledita tistemu, kar si želita in da je tako prav, ne vem, zakaj se sploh obremenjujeta s tem, kaj misli okolica.
To, ali bodo ali ne bodo stari starši pazili na otroke, pa je po mojem mnenju stvar dogovora in ne moreš posploševati. Če želijo samo občasne obiske in ne obveznosti, potem to spoštuj! Konec koncev res niso z ničemer obvezani skrbeti za vnuke – starša sta vidva in ne oni. In če si v prostem času želijo izleta v naravo, kavice v kafiču ali družbe psa, je to njihova pravica do tega, da živijo svoje življenje.
Prav tako kot je tvoja pravica, da živiš svojega.
In, ko bodo starši omagali in ne bodo več sposobni skrbeti sami zase? Boš ti takrat ves čas na razpolago? Po tvojem pisanju sodeč, dvomim.
Tisto, o ženskah, ki so imele abortus… brez komentarja.
Mislim, da bi se moral zamisliti nad tem, kako ti gledaš ljudi in koliko jih spoštuješ. Mogoče bi potem tudi njihov odnos do tebe oz. vaju in vajine družine bil povsem drugačen. Veš, kolikor in kakor dajemo, toliko in tako tudi sprejemamo.

Lp, Yo

Ja samo ti opisuješ stanje v sorodstvu, jaz se pa predvsem dotikm ostalih. Mimogrede, občasno se gibljem v ti. visoki družbi in mnenja o ljudeh ki nas vodijo in njihovo mnenja o nataliteti in družunski politiki tu raje sploh nisem omenjal ker je tako bedno, da bi očitali politikantstvo.
Je pa stanje zelo slabo, saj se negativna nastrojenost do te problematike nič ne manjša in kot je videti se še dolgo ne bo
Zagotovo ne s strani države, zato se pa obračam na vas ki ste starejši in ste nam “mlajšim” nekako tudi vzor.

Ni lovska, je kar s prve roke povedano, pa če verjameš ali ne. In sam nimam nobene črnogledosti in zagrenjenosti, nikoli tudi nisem bil tak. Tudi razloga za to ni, saj ti ki tako razmišljajo “streljajo zelo mimo” Sem samo realist in glede na to da poznam kako gledajo na to problematiko tisti, ki nas naj bi vodili vem da zagotovo bolje ne bo.

Oprosti, mislim da si totalno zgrešila. Z ženo seveda slediva tistemu kar verjameva, zato ni nobene zagrenjenosti, grenkobe in podobnih stvari. To kaj si misli okolica me na načelni ravni niti ne zanima, ker pa ne moreš živeti mimo drugih in se te vsaj posredno oklica dotika je pa razlog za moje pisanje. Tudi tisto o pazenju otrok ni bil osnovni namen mojega pisanja. Ne vem kje si pobrala to, bi morali paziti moje otroke stari starši? Seveda iamjo pravico do svojega življenja, je pa žalostno to da se velikokrat zgodi da so otroci na zadnjem mestu. to sem pisal. Moj primer ni tak, starši pomagajo ko je potrebno, je pa tak primer večine mojih sosedov.
In ko bodo starši “omagali” jim seveda bom pomagal, tudi bi jim, če mi ne bi (recimo temu) stali ob strani. Ne boš me pa nikoli prepričala, da če staršev ne bo tam ko jih potrebuješ, da boš pa ti potem ravno tako skrbela zanje kot če bi bili ob tebi ko jih rabiš. Nek osnovni nivo jim bi zagotovila, v to sem prepričan, poznam pa veliko primerov ko so starši sistematično zanemarjali otroke, pa danes teh otrok ob njih ni. In ne gre se čuditi! Kaj pa naj čutijo do ljudi, kateri se niso posvečali njim ko so jih najbolj potrebovali.
Tudi odnos ljudi, ki tako gledajo na življenja kot pač gledajo, do mene in moje družine ni nič odklonilen ali slab. Normalno se pogovarjamo in spoštujemo in to je vzajemno.
Tisto o čemer govorim, je odklonilen odnos do spočetega življenja!

Samo še eno vprašanje.
Govoril si o ljudeh, ki naj bi nas vodili. Kam, kdo, zakaj, kako? Če si mislil politike ipd. oni vodijo državo, ne nas, ljudi.
Mislim, da ti manjka samozavesti – oprosti, spet samo moje mnenje.

Lp, Yo

Sori, ampak iz slehernega tvojega stavka veje cisti klerikalizem…
-kako bi bilo ‘fajn’, ko bi bilo spet popolnoma normalno imeti ‘toliko otrok, kot jih bog da’
-pa zenske bi bile raje preklete in obsojane od svoje (negresne) okolice, kot da bi splavile…
-pa vsako zivljenje je sveto…

Dej no.
Verjemi kar hoces, ni problema. Samo dajte si ze enkrat vbiti v glavo, da – ce imate vi to pravico, jo dajte se drugim. VSAK ima lahko svoje prepricanje, tudi ce je drugacno od tvojega in se ne ujema s Svetim pismom….

Ja in jaz cenim tvoje mnenje. Seveda vodijo državo politiki, samo to kako jo vodijo se pa zagotovo dotika tudi tebe. Če ne drugače, pa posredno preko obdavčitve. O tem govorim, ko se dotikam politike.
In ne vem kje naj bi mi manjkalo samozavesti? Jaz sem čisto zadovljen s svojimi odločitvami v življenju in tudi 100 % stojim za njimi.
Še enkrat ti pravim, da govorim o odklonilnem odnosu NEKATERIH do otrok. Samo to in skušaj to akceptirati.

Pravis, da si realist…Tudi sama se uvrscam mednje… Ce sem res, pa ne vem…
Mogoce se kaksna beseda o skrbi za mlade druzine v sedanjem druzbenem sistemu:
Ne morem se strinjati, da na tem podrocju ni bilo pred kratkim nic narejenega in da je prav vse slabo. Najprej o porodniskih dopustih mamic: Eno leto porodniskega dopusta, torej je kar lepa doba primerjalno z vecino evropskimi drzavami…Potem ocetovski dopust, pa moznost izrabe starsevskega dopusta, pa pravica do krajsega delovnega casa zaradi starsevstva do tretjega leta otrokove starosti, pa denarno nadomestilo brezposelnim mamicam.. Pa kar lepi paketi ob rojstvu otroka, ki so bili nekoc prav neuporabna krama se do nedavnega…To nic ne steje? Pa praksa zdravniskih komisij, da ze skoraj vse nosecnice kmalu po zanositvi zacno z dolgotrajnim bolniskim stalezem? To nic ne steje?
Oh, ko bi nekatere od nas, starejsih mam imele toliko pomoci s strani drzave, kakor jih imate mlajsi sedaj, bi tedaj vpile:”Juhuhu!”…In prav je tako, da imate mlajsi starsi vedno vec pomoci drzave, kakor smo jih imele mame nekdaj! Le bodite se malce vec zadovoljni in ne kritizirajte, da je tako zelo, zelo slabo….Nikoli sicer ni tako dobro, da ne bi bilo lahko se boljse, vendar neke osnovne pravice so kar v glavnem ustrezne….
Po mojem skromnem mnenju bi lahko se poskrbeli za to, da bi drzava le kaj vec subvencionirala pri ceni oblacil in obutve za otroke a v tem trenutku imam osebne pripombe le se na to temo….Tudi jaz sem imela pred mnoooogimi leti zeljo po se enem otroku, pa verjames ali ne, mi ni zneslo…Kajti drzava je stimulirala nataliteto le s participacijo za placilo vrtcev ( ne meni, ker nisem bila pod nivojem socialne varnosti! ). No, ja, na porodniskem dopustu sem pa bila pri prvem otroku le borih devet mesecev…Pa so nas tudi zbadali v sluzbi, ce smo mlade mame morale na bolnisko zaradi nege otroka. Tedaj je se bil gnili socializem, namrec….
Kako smo jo torej dobro odnesle mame tedaj zaradi otok?
Zelim ti vse vec zadovoljstva in srece v krogu svoje druzinice in cim manj skrbi! LP!

Oprosti ampak ne gre za nek klerikalizem, niti slučajno ne. Sam nisem imel nikoli težav s sprejemanjem tistih ki so recimo samski. Cenim in spoštujem vsakogar in sem mnenja, da ima vsak pravico izbrati kako naj živi.
In to tvoje bluzenje s Svetim pismom je rahlo bolno. Jaz tega nisem nikjer omenjal.
Niti ne vem katero pravico imam jaz in je ne dajem drugim. Večina mojih prijateljev oz. prijateljic je samskih in z vsemi se dobro razumem. Je pa res to, da nihče ne nasprotuje otrokom kot takim.
O svetosti življenja pa s teboj ne bi razpravljal (sploh tega nisem nikjer omenjal), ti pa kar zganjaš neko paniko okrog tega.
Vse kar govorim je to, da obstaja neko meni čudno nasprotovanje otrokom in konec koncev tudi njihovim pravicam.

Res je vse kar govoriš o ugodnostih države, tudi je res da je nelogično visoko obdavčena oprema, hrana in obleka otrok.
Šikaniranje je obstajalo in vedno bo obstajalo, tudi to mi je jasno. Načeloma govorim samo o nekem meni čudnem nasprotovanju otrokom. Samo to!

Ne bom komentirala drugih tvojih besed- očitno ti doživljaš take stvari. Mojih dveh nosečnosti in otrok ni nihče tako komentiral. Pa še napredovala sem v službi potem. Je pa to spet (tako kot tvoj) samo en primer in najbrž ne moremo sklepati kar na celotno situacijo na osnovi svojega primera.

Ampak razjezila me je tvoja izjava “Mimogrede lahko omenim, da je prav neverjetno, da se nihče od mojih otrok ne želi “pestvati ” oz. biti sam v bližini tistih žensk ki so ubile najlepše v sebi oz. so po moderno rečeno splavile.”

Jaz sem imela še tretjo nosečnost, ki pa se je končala s splavom – ne opažam pa, da se moji ali tuji otroci ne bi hoteli crkljati pri meni po tem. Tako da obdrži svoje obsojajoče komentarje zase in za svojo ženo in ne maltretiraj drugih žensk.

Pa se to: Kako naj pomagamo stari starsi nasim (bodocim vnukom), ce pa moramo sluzit vedno daljsi cas, preden zasluzimo svojo penzijo? Recimo: moj bodoci vnuk bo imel od babice (beri mene!) eno figo na kvadrat! Imel bo od mene nekaj casa na razpolago sele tedaj, ko bo ze drgnil solske klopi! Kajti ne verjamem, da sem taksen optimist, da bi zapustila sluzbo zaradi svojih vnukov, pa pricakovala od svojih otrok, da me bodo za protiuslugo ziveli, pa se na stara leta placevali dom za ostarele! In kaj zdaj??? Kako naj “speljem” vse zelje hkrati?

Dragi kl,
imaš popolnoma prav. Ljudje (ženske posebno) te grdo gledajo, če zanosiš, posebno tretjič zanosiš. To je faušarija. Ne se na to ozirti. Ko bo žena rodila, bodo tudi oni to preboleli.

Srečnež, da pričakuješ tretjega otroka. Ko je sodelavka zanosila, so jo vse sodelavke grdo gledale. Čista faušarija.

Kaj bi dala, da bi ljaz ahko imela še tretjega otroka. Pa sem “zamudila vlak”.

Srečno in uživajte v otrocih. Sem vam prav fauš.

Ja vprašaj g. Ropa in g. Dimovskega na vladi:)
Delala boš pa tako dolgo, ker ni dovolj otrok. Logično je da za dva starša, ki bosta vpokoju morata biti 2 otroka, pri nas je pa 1,23 ali nekaj podobnega. Brezposelne pa težko šteješ kot kompenzacijo premalo rojenih otrok.

Vsaj ena, ki ve o čem govorim:)

Stalisce Ropa in Dimovskega poznam….
Oglasila sem se na tvoje izvajanje o angazmaju starih starsev v predzadnjem odstavku tvojega pisma namrec….LP!

tudi jaz se strinjam s tvojo ugotovitvijo, vsaj s poanto tvojega pisma (seveda ne z vsemi podrobnostmi), saj sama isto opažam – nekak odklonilni odnos do spočetja in nosečnosti (a si že spet noseča, joj noseča je …, a tri otroke bojo imeli.. seveda z očitajočimi glasovi in pogledi) tako se izražajo tisti, ki so že sami imeli otroke in tudi taki, ki sploh še niso. ko pa se otrok rodi pa se mnenje okolice skoraj 100% spremeni, vsi bi radi kaj lepega rekli, čestitali, te milo gledajo…ko pa evforija poneha (se mi zdi da kar rekordno hitro), pa je spet po starem.

verjetno pa so drugi tako “blaženi”, da tega ne opazijo in ne zaznajo tega odlonilnega odnosa. odvisno je pa tudi od nas samih kako dojemamo okolico in kako jo sprejemamo.