Zavajanje
Spoštovani! Obupana se obračam na vas za pomoč in nasvet. Stara sem 28 let, moj partner 37 let, živiva v izvenzakonski zvezi z 2 otroki; fantek 5 let in punčka 5 mesecev, v njegovi hiši. Zaradi težav, ki so se pojavile v odnosu sva se že razšla in sem 3 leta živela sama s sinom. Kmalu po razhodu, mi je vse svašta obljubljal, bil pozoren, ipd. Po treh letih sem mu nekako zaupala, da ga je mogoče res kaj izučilo. In nič. Vse postarem, otrok je, ki se ne more odločiti. Njegovi starši mu pomenijo vse; denar in varnost. Hišo so oni zgradili. Pomembni so mu razni pomembni ljudje, VARNOST. Ta človek bi vsem ustregel, samo družini ne. Nič ne govori, kadar želim rešiti problem (sem prijazna, ga ne nadiram), pa nič, nič, nič. Nič ne ve kaj bi rekel, kaj bi naredil. Zelo jasno pa ve kako se pogovarjat, ko pridejo starši, teta, odvetnica,… postane zelo živ in atraktiven. Kar naenkrat se zna pogovarjat. Težko mi je, ker se mi zdi, občutek imam, da ga družina ne zanima, čeprav si želi še enega otroka – nevem zakaj? Z otroci se ne zna ukvarjat. Starejšega sina samo odpelje od doma. Partnerja skoraj ni doma, to poletje je imel dopust 3 mesece,… doma nima kej početi, zato gre in občasno pride za kakšno sekundo kej povedat in spet gre,pride zvečer in se tudi nima kej pogovarjat. Enostavno ne kontaktira z mano. Počutim se, da me tretira samo kot en predmet, ki pospravlja, puca, lika,..rihta otroke, zvečer na voljo za seks in to je vse kar potrebuje od mene. Ne rabi pogovora, ne rabi objemov, … grozno sem žalostna. Kako je možno, da dokler nismo živeli skupaj je bil tako živ, sedaj ko smo skupaj je čisto mrtev. Sploh ne ve kaj bi počel. Starši ga kar naprej kličejo, naj gre v trgovino, naj gre ravnateljci vrt porihtat, ipd. Še vedno je 100% njihov, tudi zato ker so toliko naredili zanj. Jaz pa nimam mesta v njegovem srcu. Imam nekje na dostavnem pasu. Ne zmorem več. Mi prosim lahko svetujete, kako ga lahko potegnem v odnos, da me bo vidu, da bo vidu svojo družino, da bo vidu kaj se da s tem početi,… Dokler ne bo vidu nas, se tudi oziral ne bo na nas. On vedno vse pozabi kar se tiče naše družine. Mobitel in avto, pa starši in pomembni (z denarjem) ljudje so zanj življenje. A družino si je pa želel in mene, … Prosim za pomoč, sploh ne vem kdo je ON. Zakaj govori eno, zanima in dela pa drugo.LP.
Lepo pozdravljeni!
Težko je v odnosu, kjer moški ne sliši ženskih najglobjih hrepenej po bližini in nežnosti in hkrati ni v stiku s svojimi lastnimi hrepenenji. Ob tem pa se prebuja še veliko žalosti, obupa, osamljenosti in nesprejetosti. Strah pred bližino in ranljivostjo zaseda veliko prostora med vama in vama obvladuje odnos. Kot opisujete, partnerja skoraj nikoli ni doma, pride in gre, vi pa se počutite kot ženska, ki pospravlja, kuha, zvečer na voljo za sex. Kod da vas ni, vaju ni, ker je vajin partnerski odnos preveč zaseden z neizgovorjeno stisko, z neizgovorjenimi občutji, ki jih vi vsa vzamete nase,vaš partner pa beži od njih in se jim umika. Vi pa nimate kam zbežati, saj ste mama in kot mama ne zmorete blokirati svojega čutvenega sveta, saj bi vas to stalo stika z otroci. Kajti ženska, ki ne čuti življenja, tudi otrok ne zmore začutiti. Ne zmorete več, kar je razumljivo, mamica dveh majhnih otrok, eden je še dojenček, ki vas v polnosti potrebuje, tako kot vi sedaj, v tem obdobju zelo močno potrebujete stik s partnerjem. Njega pa odnaša strah pred bližino in ranljivostjo, ki jo prinaša v odnos tudi majhen otrok.
Gospa, vaš partner ni mrtev zaradi vas, le čutenja, ki se mu prebujajo v odnosu z vami omrtviči, ker jih ne vzdrži. Niste vi krivi za njegovo vedenje, saj on vse naredi, da se umakne bližini v odnosu. Žalost, ki jo nosite, ni samo vaša, je tudi od partnerja, vendar je ne čuti. Seveda se je lažje ukvarjati s starši in rihtanjem vrta pri sosedih, tam ni ranljivosti, doma pa so vrata v čustveni svet zelo odprta, kar povzroča strah, grozo in odtujenost. Vse to pa ustvari blokade v komunikaciji med vama in v celotni družini.
Poskušajte začeti govoriti o občutkih, ki jih doživljate ob njem, tam so vrata v njegov svet in so tesno zaprta, če pa jih ne boste zmogli odpreti, pa poiščita pomoč terapevta, da bosta dobila besede za neizgovorjeno, ki vama obvladuje življenje.
Vse dobro vam želim v prihodnje, pa srečno.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
MIdva-zakonski in družinski center, Ptuj
041/867-856
[email protected]
,,Pozdravljena Kristina
Oh kar žalostno je da od drugih pričakujemo da se bodo do nas lepo obnašali, ko pa sami nase čist pozabljamo in se dajemo na stranski tir. Sama sem imela in na trenutke imam podobno situacijo, razlika je v tem da ko sva šla narazen še nisva imela otrok, sedaj jih pa imava pravtako dva. Naj ti povem da se je tvoj moški moral kar potrudit da te je dobil nazaj. Trudil se je vrjetno na različne načine, in sedaj ko te ima nazaj se mu ni več treba trudit saj od njega ne zahtvaš več pozornosti in truda. Pustiš mu da vse sama delaš in on lahko odide. Pustiš mu da ima čas za vse le za vas ne…..res mu pustiš.Daj mu otroke in odidi nekam, pa le za pol ure…samo pojdi in malo zadihaj. Tudi v postelji se mu pustiš on poskrbi za svoje potrebe… na tvoje potrebe pa enostavno ne da povdarka, saj shaja tako da mu ni treba…ker mu ti tako pustiš. Ne morem ti rečt ne kuhat, posptavlat, ker enostavno ne moreš tako…lahko pa ti rečem bodi do sebe tako pozorna in do njega tako zahtevna kot si do sebe. Ogromno stvari imaš na svojih ramenih…..in to zato ker mu pustiš da odhaja v svoj svet.
Upam da sem ti kaj pomagala, če pustiš da tako s tabo dela pa bo zakaj pa ne,saj mu je enostavneje. Bodi pa sigurna da ima vas tri rad sam ne zna vam priti naproti. Rad bi a se boji.Pri meni je vse spremenilo dejstvo ko mu enostavni nisem več pustila da sem njegova cunja….
veliko sreče
Lepo pozdravljeni!
Napisala sem, da strah pred bližino in intimnostjo zaseda veliko prostora v odnosu med partnerjema. Biti ranljiv in odprt, je lahko zelo strašljivo za nekoga, ki ne čuti, da je vreden ljubezni. Če prihaja partner iz težkih družinskih pogojev, kjer je v družini vladala negotovost, stiska in strah, bo zelo težko odprl sebe v partnerskem odnosu, saj se bo bližine bal. Vendar bo po njej neizmerno hrepenel. Če se v odnosu najdeta dve osebi, ki sta ranjeni na sočutju, toplini in objemu, bosta vsa svoja hrepenenja po bližini prenešala drug na drugega, iskala to v partnerju, vendar ne bosta zmogla tega dati, oz. prejeti, saj ju je ravno te najgloblje ranljivosti najbolj strah. Kajti biti ranljiv in biti odprt pomeni, posloviti se od modela odnosa, ki sta ga imela starša in načina, kako sta doživljala njun odnos.
Upam, da sem vam odgovorila na vprašanje.
Lepo se imejte.
SAbina Stanovnik