Pozdravljeni! Moj problem je preživnina. Z bivšim partnerjem sva se razšla, ko sem bila noseča 3 mesece. V skupnem gospodinjstvu sva živela pri njemu 5 let. Od njega nisem odnesla nič, plačujem pa še vedno kredit za opremo stanovanja 27.500,00. Še preden sem rodila, sva se zmenila za preživnino 25.000,00 sit, na CSD sva pa uradno napisala 13.000,00sit, pa čeprav so me vsi svarili, naj napišem tudi uradno, kolikor mi je dejansko dajal. Ker me ni nikoli izplačal, sem odprla varčevanje za otroka po 5.000,00 in se z njim zmenila, da mi poleg preživnine daje še polovico zneska za varčevanje in me bo v dvajsetih letih na tak način vsaj malo izplačal, pa še otrok bo imel nekaj od tega. Tihega dogovora se je držal eno leto in pol, čeprav sem morala skoraj vedno prosjačiti za ta denar, sedaj pa mi je začel nakazovati po 15.000,00. Na CSD sem povedala za svoj problem, izpadlo je, kot da sem pohlepna in se mu maščujem prek otroka, ker sem hotela imeti tudi uradno napisano 27.500,00. Ali mi lahko poveste, kam naj se obrnem po nasvet,ker on noče podpisati takega zneska? in tudi kakšna je praksa ,koliko od plače se daje za otroka (star je leto in pol). Moja plača je 130.000,00 sit, njegova pa 150.000,00 sit kako se prakticira z obiski toliko starega otroka, ker se je začelo tudi tu komplicirati, čeprav ga že sedaj dobi vsak drug vikend. Hvala za odgovore!

Tudi pri meni je bilo podobno, celo zneski so bili skoraj isti! Moja izkušnja: vedno vse na papir, razen če res ni prisotna čustvena zrelost obeh, topomeni da noben nima kakih negativnih emocij oz željo manipulirat preko otroka.
Najbolje je, da greš čimprej to napisat na csd, tako si zaščitila otroka da bo dobival tudi v bodoče tak znesek, v kolikor bi se oče ev, premmislil kdaj v bodočnosti….
Če on ne bo za to, poskusi iz mirnim pogovorom v katerem mu predstaviš čim bolj nazorno kak oje situacija. Čisto na koncu, pa če noben nima več živcev za pogovor, je pot na sodišče. Tožbo vložiš ti v imenu sina, ki ga toži za povečanje preživnine.

Držim pesti, da se bo dalo urediti po mirni poti!

Od posameznika do posameznika je različno. Nekaj primerov višine preživnin je objavljeno tudi pod “pomagajmo si-preživnina”. Za vsakega otroka sodišče glede na okvirne možnosti, na katere vplivajo starost otroka, dohodki staršev, potrebe otroka, stroški, …
Določanje preživnine je zadeva, ki jo ureja sodišče. V primerih, kjer se partnerja strinjata glede višine in plačevanja preživnine pa lahko na centru za socialno delo podpišeta dogovor o višini preživnine pred strokovnjakom, kupita koleke in potem to pošljeta na sodišče, kjer ta v nepravdnem postopku potrdi dogovor.

Glede stikov pa je tudi stvar dogovora, na katerega vpivajo otrokova starost, navezanost na starša, urejenost okolja, v katerem stiki potekajo, morebitno nasilje, potrebe otroka, zdravstveno stanje in vse druge okoliščine.
Količina stikov, ki jo omenjate je nekje povprečna. Sicer pa je tako, da se otroci s staršem, pri katerem ne živijo, srečujejo dnevno, tedensko, enkrat na mesec ali pa celo to ne. Tako, da je težko reči, kaj je primerno. O tem si niso enotni niti strokovnjaki.