Zapeljala me je ona

Pred nekaj časi se mi je zgodilo nekaj nenavadnega ali pa tako dolgo pričakovanega:

Sedim v lokalu in pijem kavo ter si ogledujem ljudi, ki prihajajo in odhajajo. Z zanimanjem opazim, da sem izredno opazovana od ženske, ki je sedela na drugi strani lokala. Tudi sama za svojo mizo. Lahko si na začetku človek misli, da je samo preblisk ali pa, da se je ženska zagledala. Pa ne..ona ne odmakne pogleda in potem tisti usodni korak, ko pride k meni in me vpraša, če se lahko prisedi. Kaj lahko sploh rečeš neznanki v tistem šoku v katerem se znajdeš trenutno. In besede s katerimi se je predstavila…in me usodno nespodobno povabila. Še danes ne vem zakaj točno sem privolila..Morda je bila že od nekdaj želja v meni, da probam, da si želim a nikoli dovolj močno, da bi sama naredila prvi korak. Občutki so bili neverjeni, ko si je z lahko vzemala vse, kar si je želela in priznam, da sem prvič čutila kako nežno si nekdo vzema moje telo in istočasno dovoljuje, da jaz delam enako. Je ekstaza tega občutka blaga beseda?
Ne gre mi iz glave…Kaj naj storim?

Kaj bi pa naj ve tem primeru naredila. Po eni strani se ti je pripetilo to kar si si potihem želela, po drugi pa neveš kaj bi sedaj sama s seboj. Nič, si še vedno normalna ženska. Naj ti ne bo žal za stvari, ki si jih storila. Sedaj veš kako je. In če ti je všeč, to ponovi in ponavljaj. Veliko užitkov ti želim.

Se strinjam z Meli. Ponovi vajo.
Naj ti ne bo žal za stvari, ki si jih probala. Prav lahko se zgodi, da ti bo enkrat žal, ker jih nisi.
Lep pozdrav

Imaš srečo. Jaz si tudi žeim, da se mi primeri kaj takega. Pa se mi najbrž ne bo.

Če si to zelo želiš, potem ne samo pasivno čakat. Pojdi v akcijo. Drugače bo vedno ostalo samo pri željah.

hehe probej se enkrat, drugic pa se mene poklicte, se bom se jst mel fajn 😉 hehe
LP

Se oproščam, ampak ko tole berem, si mislim, ali jemljete življenje zgolj kot nek “vodnjak želja”? Mar res mislite, da se mora vsaka, pa tudi najbolj skrita in morda neumna želja, nujno uresničiti? In kaj bi bilo, če se ne bi? A se bo podrl svet?

Prej, ko se človek sprijazni, da ne more imeti vse kar si poželi, manj nesrečen bo hodil skozi življenje in lažje sprejemal vse tegobe, ki ga doletijo. Ja kaj bi pa naredili s takšno željo, da bi bili bogati kot Bill Gates? A bi nasvet: “Kar uresniči jo, če ne bo ostala samo želja!” – kaj pomagal?

Zdi se mi, da postajamo čedalje bolj razvajeni. Ali se motim?

ja že,že,že……ampak, so uresničljive želje (domišlija) in neuresničljive želje (fantazija)………

Iz zanesljivih virov vem (hihihihihi…..),da se ženske bolj potrudijo,so bolj nežne in sploh……moški smo bolj egoistični (razen izjem seveda) kar se sexa tiče,vse preveč na hitro…..in potem se zgodi ženska-ženska…….ženska tudi bolj pozna žensko telo in ve kaj ji bolj godi,godi,godi (paše)…….in kje bolj godi,godi,godi…..
to vemo tudi nekateri moški (ne vsi in sploh jih ni tako veliko…hihihihihi….)
mladi fantje pa sploh vse preveč hitro,ne upoštevajo osnovnih higienskih navad…..
fantje,zapomnite si,z žensko je potrebno nežno in vzeti si je potrebno veeeelikooooo časa, čistoča je na prvem mestu,vedno čisti,najboljše tik pred zdajci,kar z dekletom pod tuš in potem jo nesite v naročju (kar takšno-mokro) na sveže rjuhe in poližite kapljice z nje,najboljše je,da vsako kapljico posebej posrkate…..boste videli,kako vam bodo punce hvaležne in kako rade vas bodo imele……no ja,ne vse…..

Zanimov je, ko berem te vaše odgovore in res je, da se strinja z Jožetom, da moški ženske jemljejo preveč nekaj samoumevnega…in Urša, nismo preveč razvajeni , le uživati si želimo stvari in če s tem doživljamo ali podoživljamo lastno fantazijo…..Je to nekaj najlepšega…..prvič je težko in drugič se sam vase tako močno poglobiš, da enostavno ostaneš v tej želji. Še vedno je nekaj od nje ostalo na meni….Njeni dotiki, njeni poljubi, njen vonj in veliko želja je pustila za seboj. Ampak jaz sem sigurnoa, da je ona to vedela in jaz sem ji pustila. Toliko nežnosti, da človek dol pade….Če bi obstajale besede , bi ti to povedala……Ne znam, ker jih ni……

Vidim, da si še kar v oblakih, draga jab.olko!

To, da nekdo podleže tuji potrebi in svoji želji po uživanju, še ne pomeni, da NI razvajen. Več kot ti uspe izpolniti in izživeti skritih fantazij in želja, več novih se ti razvije. Mar kdo misli, da je življenje sestavljeno iz samih užitkov? Kje je tukaj resnost in odgovornost? Poizkusiti? Zakaj pa ne? Tokrat nimaš kakšnih hujših posledic. Kaj pa če bi bile ali še bodo?

Če ti smatraš, da je tak način v redu, prav! Vendar si mislim, da so to le tvoje privatne stvari. Meni to izpade kot opravičevanje potencialnega lezbijstva ali celo načina življenja. Te forume ne berejo samo mladi in malo manj mladi. Tudi zeloooo mladi (po anketah celo mlajši od 10 let!). Naj bi bile tole smernice za mlade deklice, ki svojo spolnost in življenje šele raziskujejo?

Sicer pa je to MOJE gledanje in le eno od mišljenj!

Zanimivo, ko berem, kakšne stvari se vam dogajajo. Ampak tudi tipi smo full nežni(res so[smo] izjeme, kot je rekel Jože),ampak so. In dostikrat se bojim, da bodo vse ženske željne velike nežnosti zbežale, k drugi ženski. Morš pomislit tudi na to, da ni vsem ženskam všeč nežnost…ene celo rajca, če jih tepeš.
Pa še to..tu na forumu lahko dobiš samo mnenja ostalih ljudi, ne išči tu rešitve. Vedno moraš poslušati sebe. Če imaš ta trenutek tako močno v mislih in ti sploh ne gre iz glave, potem se ti zopet dogaja podobno kot mogoče pred tem. Da si v podzavesti tega močno želiš, sama pa zopet nimaš dovolj moči, poguma, da bi to ponovila….Lepo se imej in še veliko nežnosti v življenju!!

gregy

PS: Jože, ti bi pa lahko pisal kakšne erotične ali ljubezenske zgodbe za cajtng:))
Lepo si tisto napisal….amapk nismo vsi mladi takšni kot si jih ti opisal…kadar se ljubim, vedno pozabim na čas in mi je čisto vseeno kaj takrat zamudim, saj je ljubljenje nekaj najlepšega…pa tudi glede higiene:)) Jst smo tko skos pod tušem. Kaj misliš, da dedci pa niso nič zanemarjeni?

gregy,kar tako naprej……………še imamo šanse,da ženske ne bodo bežale med lezbike……je pa res,da se mnogo zakonov podre ravno zaradi zanemarjenosti na vseh področjih…..v začetku še nekako spoštujemo eden drugega,potem pa je spoštovanja vse manj in manj…….za spoštovanje do partnerja seveda štejem tudi to,če se moški spravi na svojo ženkico ves preznojen ,smrdljiv in kar tako na “brzaka” od zadaj,da bo čim preje otresel svoje seme…….kako naj bodo potem ženske zadovoljne in potešene…..za žensko si je treba čas uzet z vsem spoštovanjem vred….potreben je celoten “servis”…..celoten ritual….že skoraj obred….ženske imajo to rade……..no fantje,zamislite se malo nad seboj…..če kaj ne veste, pa vprašajte………………..sicer pa jaz nimam nič proti lezbištvu,če je tudi kakšen moški poleg,sicer je malo dolgčas…….
nekoč je dejal Dražigost Pokoren (strokovnjak za prehrano) :RAD IMAM VEGETARIJANSKO HRANO,Z DODATKOM MESA……….

Urša…

Za tvojo informacijo ti bom povedala takole, da takšne forume berejo lahko deklice, ki so mlajše in verjemi, da od branja se še nikoli ni nič zgodilo. Morda bi se mogla v resnici vprašati, le zakaj berejo takšne stvari? Iz radovednosti, iščejo morda enake izkušnje…..In ne, ne živim v oblakih, ker realna tla so vedno boljša od lebdečih. A iz tvojega pisanja je očitno, da ti še nikoli nisi živela v oblakih , niti približno ali pa , da nikoli nisi občutila takšnih čustev. Seveda, lahko, da si ena od takšnih, ki nikoli niso nič občutile……Tvoje življenje so ena sama realna tla in pa seveda zgodbe, ki so že iztrošene. Mar nikoli nisi doživela svojih sanj ali pa te kdo omejuje pri vsem tem…..Cerkev, norme itd. Malo odrasti Urša….Življenje je lepo

Veliko vprašanje je, katera od naju mora odrasti!

Ne vem, kako lahko samo na podlagi tega, ker se ne strinjam s tabo oz. s tvojimi pogledi, mene ocenjuješ, da sem še nezrela.

Današja mladina velikokrat poizkuša učiti svoje lastne starše, učitelje in vzgojitelje, da imajo oni edini prav. Marsikateri starš bi mi dal prav, če posluša svojega ali “sosedovega” pubertetnika. Da ni res? O, pa je, je! Vprašaj kakega pedagoga, kakšnega starša ali samo stranskega opazovalca. Torej, jaz tebe nisem sodila po starosti in izkušnjah, niti sem te učila kako živi. Lepo sem napisala, (preberi še enkrat, če si spregledala), da je napisano, MOJE mišljenje, za katerega pa upam, da mi dovoliš, da ga imam.

Morda je ravno obratno, kar se tiče oblakov in realnosti. Kaj sem čutila, če sem sploh kdaj? Če boš ti v mojih letih, samo pol tako srečna kot sem jaz, boš lahko zelo zadovoljna z ozirom na tvoje pisanje. Stvar je morda samo v tem, da življenja ne gledam in ne živim s pomočjo rožnatih očal. Povedano drugače: zakaj se ljudje drogirajo na tak ali drugačen način? Zato, ker mislijo, da je življenje eno samo uživaštvo, plavanje v oblakih in pričakovanje uresničitve vseh želja. Ko pa nastopi najmanjši problemček, ga pa niso več sposobni razrešiti, takrat pa vidijo edino rešitev v obupovanju, samopomilovanju ali celo v samomorih .

Prav imaš, da je življenje lepo. Toda, lepo je toliko, kolikor si ga narediš SAM! Seveda v družbi ljubečega partnerja in otrok. Zate je očitno edina sreča s partnerko. Jaz hodim po svetu z odprtimi očmi in ušesi. Ti tudi? Iz tvojega pisanja vidim, da ne veš točno ali živiš v oblakih ali ne. Glede na to, da trdiš, da stojiš na trdnih tleh, meni pa očitaš, da ne poznam lebdenja po oblakih,…???Jaz sem svoje sanje doživela, uživam polnokrvno, produktivno življenje, v krogu čudovitega partnerja in krasnih otrok. Privoščila bi ti košček naše sreče!

Da pa ne bom slabša od tebe: Odrasti že jab.olko! Življenje je čudovito! Poglej kdaj skozi okno, za sosedov plot!

Nekaj je res Urša, da imaš pravico do lastnega mišljenja, kar ti jaz nikoli nisem oporekala…..Vsak ima svoje sanje, svoje želje in prav je, da si si ti tisti del pogače, ki ti v življenju priprada vzela in če si pa še zadovoljna potem je pa vse uredu. Moj mail ni bil nikakor namenje temu, da te obsojam. Ljudje živimo različno , imamo različne potrebe in sanje. Ti si svoje uresničila na takšne način kot si hotela sama. A veliko jih sploh ne pride do tega. In Urša kljub temu, da bi rada obvarovala mladino pred drogami, zlorabami itd., ti lahko povem, da je to veliko odvisno od posameznikov samih. Mi jim ne moremo spreminjati sveta v katerega so zašli. Lahko jim svetujemo, pomagamo in to je vse, kar lahko naredimo za njih. Večina mladih oz. vedno redkeje hodi k staršem po pomoč in takšni forumi Urša, ki imajo vsebino drugačno od drugih so na nek način boljša splošna razgledanost. Glede na to, da misliš, da jaz nisem na realnih tleh , ti pa povem takole…Dokler bom živa si želim, da bi bila pri določenih stvareh čim manj in res je , da ljudje si vedno bolj želimo samo uživati. Ali je to greh že danes?

Ti imaš svoje želje in veliko jih je, ki imajo svoje potrebe s katerimi zadovoljijo želje. Vsekakor pa moje pismo ni imelo namena te obsojati….Si ena izmed redkih, ki živi NAJBOLJE IN za takšno stvar ti človek lahko le čestita. Vedno znova pa se vrpaša…Le kaj počenjaš na teh forumih, če imaš vse tako pod kontrolo….Uživaj in se ne obremenjuj za ostale…..

Urša! Za ene je izpolnitev vseh želja kopica otrok in mož, za druge je izpolnitev želja že to, da si upajo radovedno užiti življenje. zakaj bi komurkoli oporekali njegovo svobodo?
Mislim, da si našo jabolčico prehitro obsodila lezbijštva; po moje nas je veliko, ki imamo podobne fantazije, pa si jih ne upamo izživeti!

Tudi hedonizem je lahko življenjska filozofija za nekoga – čeprav ne za nekoga drugega – in ne vidim razloga zakaj bi bila (ta filozofija ali pa jabolčica) kaj slabša od drugih.

Sicer pa mislim, da je treba iskati eno srednjo pot med čistim hedonizmom in kruto realnostjo, ki nam onemogoča izživeti vse svoje želje. Želje so različne, tako kot smo različni ljudje – nekomu je uresničitev želja družinica in hiška, drugemu čim več denarčka, tretjemu pa čim več seksualnih izkušenj. Katera želja je bolj pravilna, za uresničitvijo katere se je vredno gnati in za katero ne? O tem odloča lahko le vsak sam.

Potruditi se, da si uresničimo želje, res ni greh.

Me veseli tvoj odziv, draga jab.olko!
Zakaj sem na teh forumih? Iz preprostega razloga, ker je prijetno klepetati, izmenjavati mišljenja, se tudi kaj naučiti (verjemi, tudi jaz sem že tukaj našla prenekatero pametno zase), se tudi nasmejati in tudi sočustvovati (se čudiš?). Nikoli nisem bila oseba, ki bi triumfirala z neko svojo zmago, dobro opravljenim delom itd. Tisti, ki misli, da je dovolj samo uresničiti in doseči zastavljeni cilj,se krepko moti! Ni dovolj,še zdaleč ne!

Življenje lahko primerjamo z najbolj občutljivo rožico. Ni dosti, da jo kupiš, pa lep okrasni lonček, svetel prostor, redno zalivanje, pol pa čao! Rožco je treba negovati in to z vso skrbjo. Tudi pogovarjati se, odstaniti odmrle liste, zamenjati zemljo in še in še. Tako je tudi z življenjem. Lahko ima nekdo urejeno, zdledno in sploh super življenje. Samo, če ga bo jemal kot sebi umevnega, da si je to zaslužil in mu zato pripada, verjemi, ne bo dolgo živ. In teh načel se poizkušam držati kolikor se najbolj da.

Vezano na to, pa je še ena stvar, ki lahko prej škoduje kot koristi. Če nekdo zaverovan vase, s svojim dobrim življenjem, ne opazi, kaj se okoli njega dogaja, vpliva posledično tudi nanj in njegove najbližje. Za Slovence velja reklo: če je meni koza crknila, zakaj ne bi sosedu tri! Jaz se med take NOČEM šteti, prav tako tudi moj mož in najini otroci ne. Ravno zato, ker sem zadovoljna, kar smo s SKUPNIMI močmi dosegli, želim vsakomur, da bi si uredil življenje kar najbolje. Če lahko s kakšno svojo izkušnjo nekomu v kaki dilemi pomagam, me to samo osrečuje, nisem ravnodušna. Čeprav bi me ti ravno v nasprotno rada prepričala. Vem pa, da je ravnodušnost do sočloveka velik problem v sodobnem času. Napr.: sosed pretepa ženo – kaj pa to mene briga; od znanca sin se drogira – ja, važen, da se moj ne; Janez je prevaral ženo – sigurno ni bila dobra v postelji, revež nima kaj jesti – ma naj se pobriga, jaz sem se tudi moral…! Približno tako je večinsko razmišljanje nas Slovencev. Torej, to naj bi bilo bolj v redu?

Na tvoj prvi del ugotovitev ne bom odgovarjala, ker me očitno nisi dobro razumela, ali si slabo prebrala, ali pa nisi pogledala svoje pisanje (če samo omenim oblake in realnost).
Iz tvojih zapisov sem razbrala, da še nimaš otrok. Večina ljudi ugotavlja, z mano vred, da so določena gledanja spremenili, ko so enkrat imeli svoje otroke. Morda bo tudi s tabo tako.

Praviš, da sem ena redkih, ki živim “najbolje”. Veš kaj, draga jab.olko? Če je človek s svojim življenjem zadovoljen, je zanj le-to najboljše. Odvisno pa je, kakšen je prag zadovoljstva zate ali zame, da lahko govoriva o najboljšem. Nekdo je zadovoljen s skromno luštno hišico, z majhnim vrtom, psom, enkrat na dopust na morje. Drug pa hoče luksuzno dvonadstropno hišo, gospodinjo, lastni bazen, tenis igrišče, jahto na morju, počitnice na Kubi itd. Zdaj mi pa ti povej, katero od teh dveh življenj je po tvojem mišljenju najboljše?

Pa še tole! V srečni družini ne potrebuješ enga kontrolorja!
Za srečo se morajo potruditi vsi, vsak po svojih močeh. Če samo eden umanjka, se lahko vse skupaj zruši, kot hiša iz kart.

Ne zameri, ampak res MISLIM, da se imaš za življenje še veliko
naučiti. Kaj boš ti storila s svojim življenjem, je tvoja stvar. saj je tvoje, dobro ga uporabi. Vseeno pa poglej tudi na druge ljudi, pa čeprav mislijo drugače.

Kljub zadnji opazki, s katero si totalno zgrešila, ne mislim kuhati zamere. Ljudje smo pač različni in kljub mojemu “najboljšemu življenju”, ti želim samo in samo veliko sreče.

Se strinjam, Maca!
Dodala bi še to, da nikogar od nas prav nič ne ogroža, tudi če je jabolko lezbijka ali vsaj biseksualka. Ona sama je tista, ki se bo morala soočati s tem.
Jabolko, če ti je bila dana tako lepa izkušnja, to verjetno nekaj pomeni! Kaj, pa moraš ugotoviti sama!

Maca, tisto prvo je nesporno res, čeprav s kopico otrok malce pretiravaš. V Sloveniji je že dolgo razširjen mit o enem, največ dveh otrocih (jaz imam dva). V zadnjem času pa se določeni posamezniki pogumno odločajo še za tretjega ali četrtega. Samo teh je res bolj malo.

Zgrešila pa si z opazko, da sem “jabolčico obsodila lezbištva”.
Če boš pozorno prebrala moje odgovore, sem napisala, da način opisovanja njenih občutenj meni izpade, kot opravičevanje POTENCIALNEGA lezbištva ali načina takšnega življenja. To pa je daleč od obsodbe nekoga ZA lezbištvo.

Jaz bi lahko zagovarjala pobijanje lisic (napr. zaradi stekline), kar pa še nebi pomenilo, da sem človek, ki ne mara živali! (kruta prispodoba, ampak mi je pač taka prišla na misel).

Glede fantazij in izživetja le-teh, pa je to tako in tako stvar posameznika in njegovih prepričanj. Dokler je fantazija samo fantazija, je OK. Ko pa ta preraste v obsedenost, pa ni več OK, ne za njega ne za njegovo okolico. O tem raje kdaj drugič.