Pozdravljeni!

Kar težko sem se odločila, da postavim vprašanje pod to temo. Doma imamo namreč čudovitega srčnega fantka, ki bo čez tri mesece dopolnil 3 leta. Živahen fantič, ki potrebuje nenehno pozornost. Zaradi različnih vzrokov še ni vključen v vrtec, je pa že bil dva meseca in se tam kar dobro počutil. Je izjemno čustven fantek. Svoja čustva vedno pokaže v ekstremnih razmerah. Ko recimo dobi kakšno novo igračo, ko vidi kakšno novo živalco ali karkoli podobnega se izjemno razveseli, vriska, skače, maha, učki mu žarijo. Pogosto ko se razveseli tudi teče v krogu, v velikih krogih ali okrog svoje osi. Včasih se celo postavi na glavo in vrti okrog svoje osi :). Po drugi strani ima tudi zelo močne tantrume (izpade trme, čeprav mi ta izraz ni najbolj všeč). Vem, da je to povsem običajno, da se s tem uči obvladovati svoja čustva, razumeti svet, ampak resnično so to ekstremi. Vmes je bilo že malo bolje. Sedaj gre za igrače drugih otrok. Sploh ne vem, kako tako hitro opazi neko igračo, na 200m in že govori “moj, moj”. Kaže s prstkom na rokico. Nikakor se mu ne da lepo v besedah pojasniti, da ta igrača ni njegova, ali da če si jo že sposodi jo mora potem vrniti. Takoj ko sliši ne, ga povsem iztiri.
Ugotovila sem, da je taktilni fantič. Torej, da spoznava svet večinoma skozi dotik. Zelo rad se stiska, crklja, zelo rad pleza po meni (ne nujno nežno). Tudi spimo skupaj, svoje posteljice nikdar ni maral. Kot dojenček ni maral vožnje z vozičkom ali avtom. Gibalno je bil kar hiter, prve korake je osvojil že pri 10 mesecih. Sedaj smo ga odvadili od plenic, ko je resnično dozorel je šlo v enem tednu.
Na zvok je kar občutljiv. Ko sesamo, si vedno nadane slušalke. Boji se mikserja in ustraši, če kdo vrta ali če se mu kak otrok recimo nekontrolirano zadere v obraz. Takrat ga pomiri dotik. Na fen smo se nekako navadili, skozi igro seveda.
Potrebuje nenehno bližino. Nenehno akcijo. Res je poln energije, ampak spet, to so vsi, in sem vesela da je tako. Resnično otroček, ki je poln življenja, radoveden. Igrače so mu zanimive, a ne za dolgo. Hitro je treba spreminjati igro. Edino pri gledanju risank ima malce daljšo pozornost. Pri igri je to par minut, pa še to moraš biti večinoma kar zraven. Če ne, se obeša po hlačah ipd.
Spi že od nekdaj malo. Ko je bil dojenček je spal prve tri, štiri mesece zelo lepo, potem se je končalo. Sedaj spi 9 ur na noč, in še kakšno urico do dve podnevi (odvisno od utrujenosti). Ponoči spi dokaj nemirno, precej se premetava, podnevi spi kot angelček, trdno in mirno.
Zdaj pa k bistvu. Napisala sem dolg uvod, ker hočem predstaviti čim več pozitivnih strani. Skrbi pa me njegov razvoj govora. Dolgo smo čakali na kakšno prvo besedo. Pa še to težko rečemo, katera je bila. Trenutno smo pri dvozložnicah, ki zvenijo podobno. Recimo čavčav, mama, dedi, teta … Mislim, da še nima besednega zaklada 50 besed. Zanimivo je, da si veliko besed malo prilagodi po svoje. Jaz ga seveda razumem. Ko je lačen reče am-am, ko je žejen š-š, oponaša zvok spanja, živali imenuje po njihovem oglašanju (mu, njav, bee, uouou ipd.). Od besed, ki jih reče lepo so avto, avtobus. Reče pav in noj, ampak s tem misli tudi na celoten živalski vrt. Sebi reče ti in kaže nase s prstkom. Stavke nekako tvori. Reče Ne še (če ne želi več) ali To njav je (če želi povedati, da je tam muc). Hecno mi je tudi to, da eno isto stvar ponovi tudi do 20x. Pa kimaš in potrjuješ, da si že razumel, on pa še kar ponavlja isti stavek. Veliko stvari izgovarja tako bolj s polnimi usti, da zveni malo bolj angleško. (“ven” recimo, izgovori s tistim polglasnikom pred v 🙂 ).
Zanima me, kam naj se obrnem? Ne želim iti preko pediatra. Ali obstaja kakšna druga pot? Kakšen zasebnik logoped ali pedopsiholog, ki bi ga malo pogledal? Lahko samoplačniško seveda. Do sedaj sem ga samo opazovala, beležila in si tudi sama prigovarjala, saj ima še čas. Eni prej, drugi kasneje. Toda kmalu bo tri leta, njegovi sovrstniki že tvorijo celotne stavke, da se jim kaj pojasniti, pogovoriti. Mi vse rešujemo skozi čustvene izpade in dotike. Pravljic ne mara recimo. Risanke pa res gleda rad. Obvlada tudi vso tehnologijo! Če ima v roki tablico, se z resnično lahkoto sprehaja po njej. In s pomočjo neke aplikacije recimo že zna napisati črke (sledi linijam).
Bo morda pomagala vključitev v vrtec? Zdaj sva se dokončno odločila, da ga vpiševa v Montessori program. Sicer bo finančen zalogaj, vendar je vseeno nek notranji občutek, da bo tam bolj individualno obravnavan in bo dejansko lahko razvijal svoje potenciale kot v javnem vrtcu.
Mu lahko kako pomagam sama? S kakšnimi vajami, kakšnim pristopom, karkoli?
Zdaj sem ugotovila, da želim vedeti in želim ukrepati, pravočasno. Želim, da ostane srečen otroček. Želim mu pomagati razumeti svet na njegov način.

Resnično upam, da kompliciram (je prvi otrok, zato razvoj težko s čim primerjam) in se mu bo recimo pri treh letih res dokončno odprlo. Kot pravijo, in bo začel kar naenkrat lepo in vse govoriti.

Hvala za vsako konstruktivno mnenje že vnaprej!

Njavnjav,

glede na opisano, da vam svetovala najprej obisk pri logopedu. Če želite samoplačniško, ostaja logopedinja s koncesijo (ZD Slovenke Konjice), ki lahko opravi samoplačniški pregled. Tudi v Ljubljani ima nekaj privat prakso (da ne bom delala reklame – uporabite strička Googla). Logopedskega pregleda “na črno” pa vam ne svetujem, ker boste težje prišli do strokovnega (napisanega) mnenja.
Velja tudi razmisliti, kaj boste narediti, če bo logoped ocenil, da je potrebna terapija? Boste plačevali obiske? Naj enostavnejše bi bilo dobiti napotnico oz. delovni nalog za logopeda: Na sistematskem pregledu pri 3. letih ste že bili? Tudi pregled pri pedopsihiatri lahko opravite samoplačniško (pa tudi preko napotnice), čeprav bi vam najprej svetovala obisk pri logopedu.

Za vaje je tako – teko rečem, ker otroka nimam pred seboj in ne glede na to, da ste ga tako obširno opisali. Na splošno se velja držati vsega kar se priporoča za spodbujanje govorno – jezikovnega razvoja.
Seveda tudi vključitev v vrtec doprinese k ravzoju govora (otrok sliši različne govorne vzorce tako odraslih kot tudi otrok; pa tudi govorne aktivnosti pa – zaradi sodelovanju drugih otrok – bolj pritegnejo)