ker se že kar nekaj časa mučim za zanositev me zanima v kolikem času ste vi zanosile in kaj mi predlagate za odgovore se vam že vnaprej zahvaljujem in želim lepo

Saška! Noče te strašiti, ampak včasih stvari niso tako enostavne kot si človek misli. Redkokaterim uspe že v prvih ciklusih. Sama se trudim zdaj že eno leto. Pred začetkom pa ti priporočam pregled pri ginekologu, da opravi preglede, pa tudi na kakšno vprašanje (ki jih sigurno imaš), ti bo odgovoril.
Na koncu pa tole: v vsakem mesecu imaš samo 25 % možnosti, da zanosiš.
Želim ti čim več sreče!

Maša

Midva z možem sva poskušala nekje pet mesecev dokler nisem zanosila,ampak pri vsaki je različno.Predlagam ti,da si zelo sproščena in ne razmišljaj dosti na ta problem edino,če to ne traja že dosti časa.

Izgleda, da sva z možem izjemi, pri prvem otročku sva se nekako po novem letu odločila, da poskusiva ,ker sva se nameravala tisto leto v jeseni poročiti (saj tako ne rata takoj ??!), no sva se že meseca julija poročila (sem bila že v petem mesecu nosečnosti), pri drugem otročku ( prvega sem dojila do 15 meseca, menstruacijo sem dobila, ko je bil star enajst mesecev, sicer sva planirala majhno razliko med otroci, kot prvič sva rekla – ko bo, pa bo, no že naslednji mesec sem zanosila, tako da sta pikca stara sedaj 26 in 5 mesecev….
Ko berem in slišim o težavah z zanositvijo, sem seveda zelo vesela in hvaležna, da je šlo brez problemov, res pa je, da sva bila obakrat 100% neobremenjena s tem, da naj bi zanosila….. Mogoče je to pomagalo…

veliko sproščenih lepih trenutkov z partnerjem ti želim,

Helena

Hojla, Saška
tudi meni oziroma nama je kar hitro uspelo. Po skupni odločitvi za majhnega pajaca, ki bi nama popestril in obogatil najin skupni svet, sva bila seveda čisto obsedena s to mislijo. In prvi mesec: razočaranje. Pa drugi mesec: ponovno razočaranje.
Potem sva se dogovorila, da bova uživala samo za naju (med ‘ustvarjanjem’, a ne?!) tako, kot sva do sedaj.
In glej ga šmenta. V tretjem mesecu nama je uspelo. A žal se je hitro končalo, čeprav sem dobila pozitivne odzive moje ginekologinje, da je to zelo dober znak, da je uspelo tako ‘hitro’. Mogoče pa res. In ta misel me zelo dobro tolaži. Včasih pa se kljub vsemu sprašujem, kaj če naslednjič ne bo šlo več tako hitro?
Poanta: sprostita se in uživajta v medsebojni družbi, le drug za drugega. Saj vem, da je to zelo težko,ne misliti na majhno štručko, ki je samo vajina, kdo se tega ne bi bolj zavedal kot me, a ne? A zgleda, da to res pomaga.
Seveda je to moje mnenje.
Lep pozdrav in čim več uspeha !
Alenka

Izgleda, da pravila ni. Nama je prvič uspelo v 1. poskusu, drugič v drugem, tretjega pa ni in ni po več kot pol leta…

Saška!
Midva sva začela na stvari delati decembra in ko sem tudi v aprilu dodila menstruacijo, sem bila zelo razočarana! Potem, pa je neka stvar prišla vmes in sva nameravala s stvarjo malo počakati in glej ga zlomka, mali čudež je bil tu!
V tem mesecu (maj) sva počela te stvari izključno za naju, brez mislijo na potomstvo, preprosto uživala sva v spolnosti! Iz lastnih izkušenj ti rečem, psiha zelo, zelo vpliva na celotno stvar. Probajta čimbolj odmisliti zakaj sta v postelji in uživajta, ljubita se zato ker si vidva to želita!
Seveda pa je stvar lahko bolj zakomplicirana, splošno mnenje je, da če po enem letu rednih spolnih odnosov ni uspeha, da potem stopita do ginekologa in začneta razmišlajati v tej smeri, da bo potrebna pomoč!
VELIKO USPEHA! SAŠA

Pri nama tudi ni bilo problemov. Z Zalo in Aljažem sem zanosila prvi mesec načrtovanja, z Marišo pa očitno prav tako (v času dojenja s 5 mesecem staro Zalo in seveda brez predhodne prve menstruacije po porodu).
Nina