žalostna
Draga ilinka,
zelo dobro te razumem kako se počutiš. Tudi pri meni bo kmalu minilo eno leto odkar sem naredila test. Danes pa sta dva meseca in 14 dni odkar moje punčke več ni. Ni lahko. Tudi jaz želim, da prazniki hitro minejo. Saj bodo. Drži se, poskušaj misliti na lepe stvari, čeprav vem, da je težko. Mogoče bi lahko s svojima otrokoma naredila kakšen izdelek, posvetilo, mogoče kaj za na smrekico, za svojega angelčka. Ne vem. Jaz bom to storila in mi je že sedaj toplo pri srcu, ker vem, da bo na nek način z nama.
Želim ti vse dobro…
Prazniki so vedno težki, če ti umre nekdo, ki ti je blizu. Še posebej, če umre otrok. Ker ga nočemo pozabiti, ga skušamo nekako vključiti nazaj v naše življenje.
Pri nas Miklavž vsako leto prinese svečko za Samota, da potem skupaj nesemo božični ogenj na Žale. Vsako leto “praznujemo” njegov rojstni dan z mini tortico, svečke pa piha njegova starejša sestrica, čeprav ob rojstvu ni zajokal. In ves čas je v dnevni sobi na televiziji kipec angelčka, ki mi ga je ob njegovi smrti prinesla prijateljica. Vsi pravimo, da mu je ime Samo. In v teh prazničnih dneh mu je še posebej lepo, saj ga preselimo v jaslice, kjer ima družbo ostalih angelčkov in lahko pazi na Jezuščka. Tako kot ves čas pazi na nas…
Jaz bom ta mesec uspela odit na Žale,vesela sem.
Sem iz prekmurja in ne uspem iti pogosto.Hudo mi je ,ko so prazniki,ponavadi se mi v tem času dogajajo najhujše stvari.Zveza z mojim partnerjem razpada,oz.je razpadla-spet nekaj težkega za praznike.
In nimam svojega angelčka ob sebi..bom mu pa odnesla nekaj lepega na žale.
In malo me pomirja misel na to,da tam ni sam,da je v družbi drugih malih sončkov.
Pogrešam te moj srček,tvoja mami
Pozdravljena Pika Poka,
jaz sem iz Lendave.Ja lahko se slišive,oz srečave če želiš.Že lep čas imam v planu odit v G.R.,ker sem tam bila zaposlena,po tem kar se mi je zgodilo sem pa dala odpoved.Ta vožnja mi je bila prenaporna psihično pa tudi služba…no sem mislila malo obiskat bivše sodelavke.
Lahko mi pišeš na mail pa se zmenive ([email protected])
Lp