Taja, moje iskreno sožalje.
Zame pa je bil tisti dan ponedeljek. In zdaj so vsi dnevi težki.

Draga Nenči!

Moje iskreno sožalje ob izgubi tvojega sina.Nimam takih izkušenj kot ti,ker še nimam otrok,toda zelo dobro vem kako se počutiš.Moja tašča je izgubila sina pred tremi leti v prometni nesreči(sin je bil moj fant)star komaj 19 let.Zlo sem se bala zanjo,še sedaj se bojim.Ni krutega kot to,da izgubiš svojega otroka.Bodi močna zanj,za njegovo usodo.Verjemi,da si on sedaj želi, da živiš z mislimi in spomini naj.Ne se skrivat pred ljudmi in ne zadržavat bolečine v sebi.Izpovej se najbližnjemu,tistemu,ki ti pomeni največ.Če nemoreš poišči pomoč kje drugje.Sedaj živi za njegovega bretca,ker on te sedaj najbolj potrebuje.Ne ga zapostavljat.Za teboj so sedaj najhujši dnevi in tudi najhujši še bodo prišli.Toda vera in ljubezen do sina ti bodo pimagali,da se boš nekega dne pobrala in živela naprej z mislimi na njega.Nekoč,ko bo prišel tvoj dan slovesa se bosta videla.
Drži se draga nenči in mi ti bomo pomagali.

Vsem žalostnim želim

Vero, da jih srečate ponovno ko pride vaš čas
in do takrat moči
da sprejmete česar ne morete spremeniti.

Solza in čas umijeta bolečino iz duše in srca.

Tudi moje sožalje vsem!
Tudi jaz sem pri 18 ostal brez mame v 3h mesecih. Človek sploh ne more verjeti, kako hitro lahko bolezen naredi kaj tako groznega ….
Ko je umirala sem jo gledal v oči in tega prizora ne bom nikoli pozabil.
Občutki ob tem so čudni. Po eni strani jočeš, po drugi strani si vesel, ko človek ne trpi več …