dobro jutro
danes ob 5 sem se zbudila vsa objokana
9.1 sem imela ss in va izgubila naš prvi otrok (17t)
se že potrudiva da bi zanosila še enkrat
ampak včasih mi energija zmankuje
Sem brala prazna zibka, strto srce
in nazaj spat do 9.
Kako sem žalostna!
lp,
Anna

Anna te čisto razumem, da si potrta…jaz sem v 22. tednu nosečnosti in zaenkrat je z mojo bebo vse v najlepšem redu…zjoči se, kriči, daj to ven iz sebe, ampak ne izgubi upanja in bom videla, da ti bo čas prinesel uspešno nosečnost polno veselja, zdravja, ljubezni in zadovoljstva…
Želim ti vse najlepše in da bo tvoja žalost čim prej minila in naj ti posije sonce…

Draga Anna1!

Moje iskreno sožalje ob izgubi malega deteta! Sedaj je čas za jok in žalost, izjoči svoje solze. Pa odpočij si!

Oglasi se še kaj, tu smo tudi zate.

Vidka Pitka

Draga Anna1,
pride dan, pride jutro, ko se nam zdi, da ne bo šlo več naprej.
Pa ni temu tako. Pride kriza in te ne pusti na tleh, temveč te dvigne, dobiš moč, se pobereš in greš naprej. ( iz lastnih izkušenj )
Zato se ne ustraši “slabih” dnevov temveč daj možnost sebi in jih samo preživi. Minili bodo in šla boš naprej. Še bolj močna.

Veš, danes bi tudi jaz jokala s teboj.
Danes moja zvezdica praznuje rojstni dan. Utapljam se v spominih na njeno toplino, na skupne dni, na njo vso.
Tako sem vesela, da jo imamo – a danes tako žalostna, ker je ne moremo objeti. Tako daleč je a vendar tako blizu in z nami…

Pa vem, da bo jutri nov dan …
Tudi zate bo – zato le pogumno naprej,
objem

hvala punce
je res lepo da ste tukaj
hvala in lep dan
Anna