Bila sem oseba polna življenja, pozitvnih misli, vse težave sem vedno rešila sama in pomagala drugim, bila sem srečna, čeprav je moj oče že dolga leta alkoholik in so doma velike težave. začelo se mi je dogajati nekaj let nazaj, da sem imela svoje obdobje in sem se za teden dni zaprla sama vase, takrat nisem hotela videti nikogar, sem samo jokala in premišljevala, kaj sploh počnem na tem svetu?! A vedno je minilo in spet sem bila pozitvno dekle. zdaj pa se mi to dogaja že dalj časa in ne najdem več poti ven. Pride dan, ko sem najsrečnejša oseba na svetu, a že čez nakaj ur lahko spet jočem. Razpoloženje se mi iz ure v uro menjava, čezdalje slabše je. Šola trpi, izgubljam prijatelje, izgubljam vse vrednote življenja za katere sem delala, izgubljam svoj JAZ. Kar naenkrat postanem nervozna in to stresam na vse, ki so mi tisti trenutek v bližini. Imam samo negativne misli, ne spoštujem se več. Ne vem kako naj si pomagam, saj k psihiatru nočem.

Spoštovana Maca,
opisali ste kar ekaj simptomov depresije.pop zdravila vam ni treeba k psihiatru, saj vam antidepresiv lahko prfedpiše vaš splošni zdravnik.Če boste še po tem potrebovali psihoterapevtsko obravnavo, boste pač strah pred psihiatrom morali premagati in se oglasiti čpri njem.

Pozdravljena Maca,

tvoja zgodba je popolnoma enaka kot moja…..Alokohol v družini, na zunaj vesela in zabavna, pripravljena pomagati, a ko se enkrat zaprejo vrata prad svetom jih je zelo težko odprti. Da zanjega leta šole sploh ne omenjam….nisem bila sposobna opraviti skoraj nobenega izpita…..
Tudi mene je psihiatra strah…a zadnje čase vse bolj razmišljam da bo porebno kaj storiti, saj hoče nazaj svoje življenje!

Upam, da Ti bo uspelo rešiti ta pekel!

Tina

P.S.: Če želiš se mi lahko javiš preko emaila