Zakaj sem takšna?
Zgodilo se je pri prejšnji zvezi in dogaja se sedaj. Ko je praktično konec sem le jaz tista, ki se še trudi, predlaga rešitve, prosti, joka… Ko me on ne kliče več, ne odgovarja na moje klice, jaz še kar vedno kličem, hodim k njemu.
Zakaj sem takšna? Ker prepozno opazim, se zavem da stvari ne štimajo, se prepozno začnem truditi? Ker sem bolj občutljiva, čustvena?
In potem se dogaja da iz njegove strani doživljam že skoraj nesramnost, počuti se močnega ko vidi da sem šibka.
Zakaj se tako ponižujem?
Prosim vas za vaše komentarja. Hvala.
Draga Cici, cisto te razumem, saj sem tudi sama (bila) taksna po dveletni neuspeli vezi..moledovala, klicarila, pisala sms, hodila za njim, on pa seveda nic. Hotela sem, da predebatirava, zakaj nama ni uspelo,se posloviti prijateljsko, on pa tega ni bil zmozen. Raje se je zavlekel v svojo luknjo in bil tiho. In to me je bolelo. Jaz sem se iz tega izvelkla tako, da sem mu napisala poslovnili sms in potem zbrisala njegovo telef. stevilko, vse njegove klice, vsa sporocila, odstranila vse, kar me je spominjalo na njega in za vsak slucaj, da me ne premami, puscala telefon doma in prezivela.
Lep pozdrav
Maja
Ojla!
Dobra vprašanja si postavljaš, draga Cici!
Poskušaj nanje odgovoriti sama. Zakaj tako zelo pogrešaš ta odnos? Kaj ti je ta odnos dajal?
Papir v roke in piši, vse veš, vsi odgovori so v tebi, samo razmisliti moraš.
Pa nič se ne sramuj. Nisi prva in edina, ki tako ravna. To je del odraščanja, del poti k samostojnosti. Ko se ti bo situacija ponovila z drugo osebo, ti bo že lažje, manj boš letala za njo in manj prosila. Vse kar si želela predebatirati z bivšim fantom, predebatiraj sama s sabo (piši) ali pa s prijateljico. To je zelo dobro, da ozavestiš celotno dogajanje in se iz vsega čimveč naučiš o sami sebi.
Se mi zdi, da bi ti veliko povedala knjiga “Ženske ki preveč ljubijo”.
Lp