Sem se že skoraj raznežila, potem pa z ritjo podereš, kar z rokami narediš:

“A če se samo zaprete in se obnašate kot majhni otroci, ko nekaj ne želijo in se skušate prepričati, da tam zunaj ni nikogar za vas, potem sami sebi delate slabo. Je in pustite, da pride ta oseba do vas, ne jo ustreliti že v prvem trenutku, ne minirat vez.”

A res ne gre uporaba tretje osebe množine ali ednine, a se moraš res vedno in v večini tem omejiti od vseh nas ostalih (po tvojem vseh nas ostalih) in sebe izpostaviti kot drugačna, da ne rečem boljša. A ni to osnova terapevtskega dela, da ne tlačiš sogovornika in s tem povzdiguješ sebe?
Ženska se lahko tudi čisto preudarno, samozavestno in s popolnoma zdravo dušo odloči, da bo samska in ne bo iskala drugega partnerja, ne glede na to, koliko odličnih plemenjakov je okoli nje.
In teh nekaj zadnjih gospa, ki se je oglasilo, meni ne delujejo ravno kot poteptane mimozice.

Lahko enkrat, ampak vsaj enkrat, to kar napišem, ne vzamete kot osebni napad. Vsi so vredni vsega, mnogo je teh, ki so kot majhni otroci, ker je preveč boleče it dalje, a tu je govora o področju novih vez. Kar pa ne pomeni, da na drugih področjih ta oseba ni uspešna, samozavestna itd. Vsakdo ima svojo šibko točko. In če je govora o ljubezni, je to področje, kjer je dostikrat tabu tema po ločitvi.

jaz bi se kar strinjala s tisto zgoraj, ki je napisala nekaj v smislu, da naj ob iskanju partnerja mislimo na to, kakšnega si želimo – iz percepcije poslovnega partnerja. to mi je všeč. sicer pa je moja filozofija okoli moških zelo enostavna in v globalu enaka moški, kar se tiče žensk. 🙂 moški so za f*kat, vse ostalo lahko ženska naredi tudi sama. zdaj se bo katera zgrozila češ kako vulgarna in primitivna sem, ampak če dobro premislite je za to, da greš z nekom v posteljo, potrebno kar nekaj stvari (vizualna privlačnost, kemija, želja, iskrice …), ki pa se jih na najde kar tako mimogrede, ko gre poštar mimo ali v trgovini med policami. če se dva ujameta v sexu, se bosta najverjetneje tudi v vsakdanjem življenju, če pa je že sex prava znanstvena fantastika, je pa tudi dvojina samo to – sanje. 🙂

Ha, se že veselim nadaljnjih odgovorov na tole tezo.

Lahko enkrat, ampak vsaj enkrat, to kar napišem, ne vzamete kot osebni napad. Vsi so vredni vsega, mnogo je teh, ki so kot majhni otroci, ker je preveč boleče it dalje, a tu je govora o področju novih vez. Kar pa ne pomeni, da na drugih področjih ta oseba ni uspešna, samozavestna itd. Vsakdo ima svojo šibko točko. In če je govora o ljubezni, je to področje, kjer je dostikrat tabu tema po ločitvi.[/quote]

Dokler uporabljaš drugo osebo in naslavljaš (sodelujoče tu gor, mene) jemljem to osebno. V tem opisu se sicer ne najdem in zame ne velja, čutim pa žensko solidarnost, in spet ne zato, ker bi ta opis veljal zame, ampak ker sem ločena in s tem del glavnine te skupine, ki hodi sem gor.
Isto stvar lahko poveš tako, da se bo ljudi prijela ali da jo bodo vsaj vzeli kot izhodišče za razmislek. Kot terapevtka to sigurno veš. Iz tega zapisa bi komot kaj izpustila in komot kaj napisala drugače, pa bi tudi zvenelo čisto drugače.
Enako kot v drugih temah. Pa ne gre za zavijanje v celofan, gre za to, da bi ti rada nekomu nekaj dopovedala, pa na tak način, kot je tebi očitno blizu (da ženskam očitaš vse sorte), tega ne boš dosegla. Prej obratno.

Tole konkretno
“A če se samo zaprete in se obnašate kot majhni otroci, ko nekaj ne želijo in se skušate prepričati, da tam zunaj ni nikogar za vas, potem sami sebi delate slabo. Je in pustite, da pride ta oseba do vas, ne jo ustreliti že v prvem trenutku, ne minirat vez.”

bi jaz recimo povedala takole

“Zakaj se nekateri zapirajo in skušajo prepričati, da tam zunaj ni nikogar za njih, ko pa s tem sami sebi delajo slabo. Mogoče (ne moreš vedeti, ali obstaja, razen če nimaš nadnaravnih sposobnosti) obstaja, samo pustiti morajo, da ta oseba pride do njih in je ne ustreliti že v prvem trenutku, ne minirati veze.

Tisto o otrocih je popolnoma nepotrebno in neumestno. Ženski, ki sama skrbi zase in za otroke, ne moreš reči, da se obnaša kot otrok. Še sploh zadnjih nekaj komentarjev je daleč od otroškega cepetanja in metanja v tla.
Za razliko recimo od primitivnih komentarjev o nekih nedojebanih zafrustriranih pogoltnih samohranilkah, ki jih je tu gor vse polno – nanje se pa nikoli ne odzoveš. A na neko zrelo razmišljanje odvrneš, da so kot otroci (če malo poenostavim). Ja madona no.

predlagam, če se ji ljubi.

Jaz se ne strinjam najbolj z zgoraj napisanim. Res je, da smo ljudje socialna bitja, vendar pa smo si različni. Eni so bolj zaprti, drugi nadvse družabni, tretji nekje vmes.
Po mojem ljubezen po ločitvi ni tabu tema. Je pa moje mnenje, da si vsak mora vzeti čas, da si uredi življenje v ednini, preden gre v novo zvezo, ker drugače se lahko zgodi, da je nova zveza samo mašilo za praznino in ni tisti tapravo. No ajde, izjema so tisti, ki so to vezo imeli že prej (so skakali čez plot s to osebo) in vedo, kaj jih čaka.
Poznam tipa, ki pošteno pove, da ne zna funkcionirat v ednini. Zato je po ločitvi takoj skočil v vezo, ko je ugotovil, da to ni to je menjal,… dokler ni našel tiste prave. Drugi, ki čisto ok funkcioniramo v ednini pa si vzamemo čas, spoznavamo nove ljudi in v miru čakamo, da pride mimo oseba, ki bi lahko bila taprava. To še ne pomeni, da nas je strah, to pomeni, da pač drugače razmišljamo. Jaz imam tri otroke in ne grem v vezo s kakim takim, ki bi naše življenje bistveno spreminjal ampak čakam na takega, ki mu naš lifestyle ustreza in bi se vklopil not. Če bi se morali mi štirje preveč prilagajat je v tem trenutku tak človek lahko samo bežna veza, mogoče grem kdaj z njim ven, lahko tudi seks, samo ne družina. Ko bodo otroci večji in samostojni, pa ne bom več razmišljala o partnerju, ki bi ustrezal nam kot družini, ampak se bom prelevila v ednino in se bila pripravljena bolj prilagajat. Pa ne zaradi strahu, ne zaradi tabujev, ampak zaradi prioritet. In če zaradi tega kakega primernega vmes zluftam še ni konec sveta. V pravem trenutku bo prišla prava oseba.

jalur: se strinjam s tabo. jaz sem pa med tistimi, ki za živo galvo več ne grem v 24/7 vezo, ker v taki ne znam funkcionirat, ker sem navajena bit gazda u svojoj kući in ker hočem imet tudi čas zase. začuda sem v zadnjih 10 ltih spoznala kar nekaj ljudi, ki dejansko tudi furajo take veze, ki so čisto resne, le partnerja ne živita na istem naslovu in tudi ne vidita se vsak dan. sta pa par intako tudi funkcionirata.
res ne razumem, zakaj bi morali ljudje živet v partnerstvu skupaj skupaj? zakaj je tako nesprejemljivo, če je vsak na svojem naslovu, ima doma svojo posteljo, svoje finance … kdo je sploh določil tako pravilo igre? :)) meni ziher nihče ne bo govoril kao je PRAV živet in kdaj grem lahko v vezo, pa s kom, pa kako, pa pod kakimi pogoji, pa … halo, saj pa imamo eno življenje, naj ga vask živi kot mu paše. nihče nima pravice nikogar sodit (zdajšnji papež je to že vsaj 50x javno povedal) in mu določat kako naj živi in kako ni prav živet. sploh pa … zakaj pa ne bi ženska imela za partnerja žensko? imamo lahko samo mošega, je to tudi strogo določeno? :))

poznam primere, kjer ljudje ne živijo skupaj, pa so partnerji. Eni dobri, drugi pa hvalabogu, da se imajo kam umaknit. tako kot tisti, ki živijo skupaj. kar se istospolnih zvez tiče, če bo sprejet nov dz, se zna kaj premaknit, sicer pa ne. slovenija je pač precej zaostala država precej omejenih ljudi.

moderatorka/terapevtka tko blazno poveličuje življenje v dvoje in idelaizira neko pravljično ljubezen, za katero je jasno – tako terapveti, da ne obstaja???

Za osebno srečo ni potrenbo živet v paru, in sploh je potrebno bit srečen sam po sebi kolikor sem brala psihologe! Je pa lahko uporabno živet v paru al pa imet stalnega prijatelja za karkoli vse že rabiš čerpav si niti ne dleiš postelje in mize :)) Star racionalnega raznmisleka o človekovih potrebah pač: eni/e rabijo partnerjevo/kino denarnico, drugi/e samo nekoga za racionalnejšo ekonomijo (brei delitev visokih življenjskih stroškov), tretji rabijo seveda zastojnksi in predvsem mnogamni stalni partnerski sex, četrti rabijo nekoga, da jih zabava v prostem času…Stvar racionalnega razmisleka posameznika, ki je pri 30h, 40h, 50h letih mnogo bolj odrasel kot pa pri 15h. Žal nas vsa literatura in predvsem mediji pumpajo z neko nedosegljivo pralvjico in ne predstavijo realnosti partnerskega odnosa in razmerja.

Pa moram rečt osebno, da sem do sedaj srečala mnogo mnogo več totalno nesrečnih ljudi, ki živijo v paru, precej celo mizerabilnih, ki so v obupnih vezah, ki jih ne prekinejo samo zato, ker jih je strah biti samih, kot pa tistih (po navedbah terapevtke preveč prestrašenih, da bi se spustili v novo vezo) nadvse srečnih samih. Moram rečt, da sem v zadnjeih par letih srečala cele horde izjemno zadovoljnih samskih žensk, ki jim popolnoma nič ne fali in niso zadepresirane in še najmanj pa “prestrašene” pred novo vezo. Žal je pač tko, da eni ljudje tudi niso partnerski štof in s takimi se pač ni varno parčkat in pri 30tih, 40tih je izbira razpoložljivih kakovostnih partnerskih potencialov pač bolj omejena. Gledano z ženskega stališča: “najboljši so poročeni, a nobeden od njih ni ostal meni”, na “trgu pa je sama škart”. (no pa tud moški majo podobna opažanja :))

Moje osebno prepričanje je, da za srečo ne potrebuješ drugega, je pa lepo, če imaš koga.

Vsakdo ima svoje poglede in svoje vzorce. Meni je čisto OK, če si ženska/moški najde prijatelja z dodatkom in živi svoj življenje, hkrati mi je čisto OK, če si ustvari novo družino. Vsakemu svoje, le da je srečen. Vsakdo si zasluži srečo, biti ljubljen, sprejet itd. na kakšen način pa si to vzame je pa stavr posameznika. Jaz idealiziram zgolj to, da je vsakdo vreden vsega na tem svetu.

naj dodam nekaj smešnega … ampak zelo resničnega. moja znanka, ima blizu 80 let. pred letom dni je postala vdova. je zelo vitalna gospa, zdrava, vsak dan dela na vrtu, hodi okrog, rada ga cukne, ima veliko prijateljev, skratka vsak dan se ji dogaja. pa se takole pogovarjava … ona sama, jaz sama, pravi meni kako kaj, če si bom koga našla. pravim jaz da ne, da so okrog mene ali poročeni ali pa pijanci. pa pravi, da ja, da je res hudič najt kakšnega pravega dedca, ampak bi blo fajn tkole občasno ror spucat. :))))))) nisem mogla verjet. ženska je res fenomen, toliko stvari me je že naučila. ampak ja, kot rečeno, njej pri skoraj 80 nič ne manjka, edino kar je je sex oz. nežnosti v dvoje. je bla navajena nanj, ker je živela v dvoje skoraj 60 let, zdaj pa tega ni, pa ne bi imela nič proti, če bi občasno kdo prišel k njej in jo povaljal, pocrkljal. ha? :)))) vse ostalo pa človek res lahko naredi sam.

jejeje katarina, sedaj si me pa razočarala. Pri vseh svojih izkušnjah, ji nisi mogla kakšnega dobrega vibratorja svetovat:))

resno? s katerim vibratorjem se pa lahko pocrljakš tako, človeško? pobožaš, poljubiš, požgačkaš, se nasmeješ? očitno sem nekaj zgrešila, ker takega vibratorja in dildota še nisem videla. razen tistega na dveh nogah, ampak ta niti na baterije ni. 🙂

Kitajci so menda izumili takega, s katerim se po seksu lahko pogovarjaš.

;)) Ja, pa pa jagode in čokolado ti v posteljo prinese.

Lahko enkrat, ampak vsaj enkrat, to kar napišem, ne vzamete kot osebni napad. Vsi so vredni vsega, mnogo je teh, ki so kot majhni otroci, ker je preveč boleče it dalje, a tu je govora o področju novih vez. Kar pa ne pomeni, da na drugih področjih ta oseba ni uspešna, samozavestna itd. Vsakdo ima svojo šibko točko. In če je govora o ljubezni, je to področje, kjer je dostikrat tabu tema po ločitvi.[/quote]

Dokler uporabljaš drugo osebo in naslavljaš (sodelujoče tu gor, mene) jemljem to osebno. V tem opisu se sicer ne najdem in zame ne velja, čutim pa žensko solidarnost, in spet ne zato, ker bi ta opis veljal zame, ampak ker sem ločena in s tem del glavnine te skupine, ki hodi sem gor.
Isto stvar lahko poveš tako, da se bo ljudi prijela ali da jo bodo vsaj vzeli kot izhodišče za razmislek. Kot terapevtka to sigurno veš. Iz tega zapisa bi komot kaj izpustila in komot kaj napisala drugače, pa bi tudi zvenelo čisto drugače.
Enako kot v drugih temah. Pa ne gre za zavijanje v celofan, gre za to, da bi ti rada nekomu nekaj dopovedala, pa na tak način, kot je tebi očitno blizu (da ženskam očitaš vse sorte), tega ne boš dosegla. Prej obratno.

Tole konkretno
“A če se samo zaprete in se obnašate kot majhni otroci, ko nekaj ne želijo in se skušate prepričati, da tam zunaj ni nikogar za vas, potem sami sebi delate slabo. Je in pustite, da pride ta oseba do vas, ne jo ustreliti že v prvem trenutku, ne minirat vez.”

bi jaz recimo povedala takole

“Zakaj se nekateri zapirajo in skušajo prepričati, da tam zunaj ni nikogar za njih, ko pa s tem sami sebi delajo slabo. Mogoče (ne moreš vedeti, ali obstaja, razen če nimaš nadnaravnih sposobnosti) obstaja, samo pustiti morajo, da ta oseba pride do njih in je ne ustreliti že v prvem trenutku, ne minirati veze.

Tisto o otrocih je popolnoma nepotrebno in neumestno. Ženski, ki sama skrbi zase in za otroke, ne moreš reči, da se obnaša kot otrok. Še sploh zadnjih nekaj komentarjev je daleč od otroškega cepetanja in metanja v tla.
Za razliko recimo od primitivnih komentarjev o nekih nedojebanih zafrustriranih pogoltnih samohranilkah, ki jih je tu gor vse polno – nanje se pa nikoli ne odzoveš. A na neko zrelo razmišljanje odvrneš, da so kot otroci (če malo poenostavim). Ja madona no.[/quote]

Podpis,
Sonja

Ko sem prebirala, kar si napisal, sem si mislila “pa saj ni mogoče, da piše točno tisto, kar tudi sama razmišljam in doživljam” ter zaman iskala, ali se najini mnenji kje razhajata. Skratka, lepo je, da še nekdo deli moj pogled na tovrstne situacije. 🙂

Ah, pozabila sem napisati, da se je moj prispevek nanašal na tisto, kar je napisal Mr. Right 😉

zivijo

ne mislite ce ste se zmotile enkrat ali dvakrat da je vasega ljubezenskega zivljenja konec
Bo ga konec ce boste vi to odlocili ..

seveda pa je sigurno da smo nesposobni da se sporazumem z bilo katero osebo
en ko drugi pricakujemo nekaj od partnerja -ce kar pa zmeraj ne najdemo zato se pocasi
ali kar nahitro navelicamo te osebe in koncno zelimo da vse to prekinemo– na hitro – naenkrat
ali pa to vlecemo na dolgo pa cas prajde -ko se zavedamo da gubimo nas cas pa to kar naenkrat prekinemo ..–zato kadar srecate eno osebo katera vam ni ugodna na vsem ne gubite casa povejte mu kaj in zakaj ne gre in resite se ga .To vam bo omogocalo da srecate druge in spet druge vse dokler ne boste te prave dobili …seveda za moske vedite da vecina se vezejo za komodnost da imajo ljubice doma katera mu ves konfort poskrbi on pa ima samo dolznost da skrbi za druzino in se raztegne po sofi .
gdaj pa gdaj vas bo nategnil in si bo zamisljal da ste perfektno srecni v njegovi senci in ce mogoce si bo agrementiral tudi kaj tu pa tam -dokler se bo cisto za vaso osebo dezinterisiral in se niti ne bo vedel
zakaj ste skupaj –pa ze sama prisotnost vam mora zadostovati .
ras le bool recemo v franciji –ali “”salca je polna” vi kricite postanete histericne normalno vas dragi vam
ne da niti eleksira katerega ve tak dolgo ze pricakujete in nic pa nic -da sploh ne govorimo o ljubezni
to kar ostaja je pa samo hypokrizija in neumnost -explosion –pa naenkrat vi spakirate vse v kovcek in ga ven vrzete … —- takega ste ve imele –je pa se drugih boljsih ali slabsih
pa je vredno da jih odkrijete da koncno najdete tistega katerega se do zdaj niste srecali . meni se je to zgodili ob 55 letu ..ko sem jo prvic srecal sem si rekel ouuf se eno pa se eno pa znova bom jih moral nategovati vse te koze nezanimlive ki samo sexa cakajo in so obsedene … pocasi je to nekaj drugega postalo in mislim da je to zares ljubezen za eno ki je drugacna od drugih .. tega vi ihcete
niste ga se nasli— enkrat pa bo tam pred vami in vam to iskrico prinesel ki bo znova zbudila
ljubezen ki se je ze davno zadusila v vasem srcu ….