Vem, da me vas bo kar nekaj skritiziralo, ampak vseeno….pa me dajte. Tudi sama sebe obtožujem in se sekiram. Verjetno bi potrebovala tudi kakšno strokovno pomoč, kako ven iz tega in zakaj sploh je tako. Sem poročena 13 let, imava tudi otroke. Najin zakon je normalen, brez fizičnega in psihičnega nasilja. Mož me ima zelo rad. Problem pa je v tem, da ja seveda imam svojega moža rada, ampak koliko ga imam v resnici rada? Mislim, da če bi se razšla, bi mi verjetno bilo žal in bi ga pogrešala…. A ne gre tako, če enkrat prekinem ta zakon, potem ni več poti nazaj. Zakaj bi sploh prekinila zakon? Problem je v meni in ne v njem. Pred nekaj leti sem moža že prevarala in za prevaro je tudi zvedel, pa mi je oprostil in ostal. Sedaj po parih letih pa me je spet prijela grozna želja po drugem moškemu. Pa ni to samo kar nek drugi moški. Mene vedno prime želja po točno določenem moškemu in ko se zapičim v določenega moškega, ga hočem imeti, pa tudi če samo enkrat. Tako sem se pred nekaj meseci zapičila v sosedovega moškega, ki je tudi poročen in ima otroke. Moški živi le nekaj hiš stran od našega bloka. Načeloma se ne poznamo osebno, se pa vedno pozdravimo, če se srečamo. Potem pa sva se midva enkrat srečala na neki zabavi. Oba sva bila sama, brez partnerjev, vsak s svojo družbo. Ker se na videz poznava, sva se začela pogovarjati. Ker sem tudi nekaj spila, sem bila zelo pogumna in zgovorna in mu povedala, da me zelo privlači in da si ga želim. Bil je presenečen ampak vesel nad tem. Rekel mi je, da ga lahko takoj dobim, če si to res želim. Takoj sva se odpravila na samo….. Kaj se je zgodilo, ne rabim govoriti. Potem sva začela to ponavljati in se enkrat na teden dobiva. Moški pa me privlači le vizualno in sex z njim je fantastičen. Vse ostalo pa je poden. Moški je zelo hladen. Ne vem zakaj me sploh privlači, glede na njegovo obnašanje in zakaj ne morem prenehati to razmerje z njim. Večkrat sem hotela prekiniti, pa me je vedno prepričal, da nadaljujeva. Vem, da gre le za sex in ne čustva, ampak vseeno bi se lahko obnašal malo drugače, bolj kulturno, manj hladno. Zakaj mi je tako všeč, ko pa je vbistvu čist nedostopen za mene, edino v sexu ne. Zakaj se ga enostavno ne morem znebiti. Nikoli nisem marala takšnih vrst moških, moških ki se obnašajo tako čudaško. Vedno so mi šli takšni na živce. A očitno je on neka izjema.

Še ena kokoš več v naši Sloveniji, rabiš eno pošteno karmično lekcijo. Pa mož upam da ni glupi da bo kmalu spregledal in te fukno iz svojega življenja. Si zasluži normalno žensko zase!

Če ne ve, je vse ok. Nek manjko imaš doma, zato iščeš drugje.

Zanimivo, da je nekdo lahko tako hladen in hkrati dober v sexu. Govorim za moške. Ampak verjetno ti to paše.
Sigurno nam je zmeraj zanimivo, če nam je nekaj nedosegljivo. Ampak definitivno moraš prekiniti. Zato, ker si to on ne zasluži. Kar taka gnila osebnost se mu kar ženska ponudi in zraven sexa še poleg žene. Ne zasluži si to tudi njegova žena najmanj pa tvoj mož, da sexas z nekom, ki je sosed in se videvate. Jest prevaro bi prebolel, a to da mi nekdo ki ga poznam ženo f***… pa ni šanse. Zaradi takih stvari se dogajajo družinske tragedije. Nehaj takoj!

Najdi si nekoga, ki ni sosed in ne pozna moža.

Si morala dati ven svojo zgodbo. Da jo morda ima še katera….Če si prišla sem po nasvet…Kakršnega ti bojo pač dali dali, veš kakšnega ti bojo dali.

Da ga pusti…. da svojega zvleci, kamor pač, pa se dajta v digididigida.
Ker razvedeno od obeh družin, ko se izve, kaj se dogaja, če že stanujeta relativno blizu, bo katastrofa še mili izraz.

A kaj ko je vsak nasvet bob ob steno. Ne boš pametnega nasveta poslušala.

Je pa tale tvoj jeb*č pameten, pride, te nap*či in gre. Razmerja noče. Je pa tako, da če je moškemu ena vsa voljna, mu je najmanjši problem poorodjariti.

Nobenega nasveta ne boš poslušala. Je vsak nasvet bob ob steno, kar tudi sama veš. Te pa ne obsojam.

Ker pa (po neprekosljivem srbskem: Posle jebanja nema kajanja), se bojim, da si na poti v katastrofo dveh družin, svoje in njegove.

Ja ve da ji je enkrat že odpustil in da ji bo tudi sedaj.
Pač tipična ženska , ko ima vse bi ona še nekaj več .

saj je vse v redu. Možgane imaš doma, pees…… pri sosedu in nihče ne razmišlja, da bi naredil kako drugače. Možu očitno tudi odgovarja, da te še kdo drug servisira. Eni so pač taki, ti pa tudi.
Kje je sploh problem? Si se prišla samo malo pohvalit?

Zgodbica se bere nekako takole:
Vera v lastno (ne)vrednost vas sili na nivo, ki si ga še zaslužite. S transgresijo vred (željo po “kazni”, zasačenju in postavitvi vas na vam zasluženo ne-vredno mesto).

Kaj imata religija in psihologija skupnega?
Vero v greh in trpljenje. Če je v religiji oboje nekaj smiselnega, nekaj, kar nam božanstvo nalaga.. in je bilo torej dobro in smiselno.. postane v konzumeristični družbi nesmiselno in nepotrebno.
Ena izmed orodij za odpravo le te je seveda psihologija, alternativa: tabletke pred bolečino (beg pred trpljenjem).
Psihološko bo nevrednost dojeta, kot tisti osnovni vgib poganjanja v transgresivna vedenja.. in v smislu “ozdravitve” je torej potrebno le popraviti perspektivo, da ste vredni več kot mislite.

Ampak tako kot pri zasvojencih z igrami na srečo, je motiv IZGUBA, ne nek potencialni dobitek. Se pravi, da vam že v osnovi dobro ni motiv. Motivira vas negativno..

Podobno, po knjigi Veronike Podgoršek Ljubezen po ljubezni, rinete v izhodna-razmerja.. kjer se za prevaro človek podzavetsno odloči, kot zadosten razlog za prekinitev sedanjega razmerja.
Na nek način človek nima dovolj poguma, da bi prekinil nazvzven delujoče partnerstvo in se potem zateče k takšni IZHODNI TAKTIKI.
[img]https://www.bukla.si/pic/product/l/ljubezen-po-ljubezni.jpg[/img]

Seveda bi psihološko gledanja iskalo nek dovolj travmatičen dogodek v otroštvu ali razmerju staršev, bližnjih ljudi, ki še vedno vpliva na vas na tak način.

Vendar, kot je že Viktor Frankl (nemški psihiater, ki je preživel koncentracijsko taborišče in se tudi sam boril s krivdo preživelih) opozoril že v 60ih prejšnjega stoletja, da ljudje že preveč osnovnih prijemov psihologije poznajo in si iščejo izgovore..
Podobno tudi Sociologija in Filozovija dokaj lepo dekonstruirajo psihološko utemeljevanje krivde in trpljenja ter načina ravnanja z njima.

Tako se potem znajdemo na začetku: Zakaj si želite biti krivi in trpeti?

Pozdravljeni.

Od branju vašega prispevka sem dobil asociacijo na mojega 6 letnega sina, ki me v trgovini sprašuje: “Ati, ali lahko lahko kupiva …”.

Zelo pomembna lekcija, ki se jo moramo naučiti že kot otroci je, da zmoremo tolerirati frustracijo zaradi “NE” avtoritete. Glede na vaš stil pisanja, se zdi, da te lekcije kot otrok niste osvojili, zato sedaj kot odrasla ženska preizkušate meje skupnosti in partnerja. Možno je tudi, da je bila zanka staršev okrog vaše igrivosti zategnjena preveč in se želite sedaj osvoboditi. Lahko gre tudi za kombinacijo enega in drugega – strog en starš, popustljiv drugi.

Tokrat si niste izbrali kar nekega moškega, ampak moškega, ki je praktično vaš sosed. Nevarnost, adrenalin je zato še večji, in slast slajša. Menim, da ni naključje, da ste izbrali partnerja, ki je “slep” in vam je pripravljen oproščati. Ampak on ni tisto po čemer notranje hrepenite, kajne? On je varna izbira.

Na drugi strani se dobivate s čustveno hladnim moškim. Imate ljubimca, ki vam ne da svojega srca. Posledično je seveda zanimiv. Tisti trenutek, ko bi dobili njegovo srce, bi vsa čarobnost strasti izginila. Na nek način ste srečali sebi enakega, globoko v sebi pa hrepenite po moškem, ki bi se mu predali in mu zaupali – vendar pa je slednje (bilo v preteklosti) preveč tvegano, zato je tudi vaš ljubimec, podobno kot partner, varna izbira.

Samo še ena stvar je bolj boleča od prevare. To je prevara za katero vedo vsi v ožji skupnosti, samo partner ne. Prej ali slej pa pridejo takšne stvari na plano. Ne igrajte se s tako močnim ognjem. Zaradi podobnih okoliščin so se že dogajale družinske katastrofe.

Menim, da se morata s partnerjem odkrito pogovoriti in določiti meje najinega odnosa, morda celo v smeri bolj odprtega odnosa. Morda bi tudi partnerju ustrezala takšna seksualna sprememba. Na mestu je tudi vprašanje, ali je partnerski odnos sploh smiselno nadaljevati v podobni dinamiki kot je obstajala do sedaj?

Treba je razumeti osnovno dinamiko partnerskega odnosa. Bližje kot sta si partnerja in bolj kot sta navajena drug na drugega, manjša je strast. To je biološka realnost, zato je potrebno v odnos veliko vlagati in se tudi marsičemu odpovedati. Pomembno pa je tudi to, da partnerja še vedno vsak zase počneta stvari, ki ju veselijo. To ustvari nekaj zdrave distance in poveča strast.

Zelo bi bilo dobro, da poiščete psihološko podporo. Pa ne zato, ker bi se mogli navaditi na “dolgočasno” življenje s partnerjem, ampak, da bi odprli svoje srce in ga povezali s strastjo, ki jo nosite v sebi. Na ta način boste našli več notranjega miru.

Vse dobro.

Obstajate tudi take ženske, ne samo moški; glavni razlog: alkohol si pila, predno si šla za grm…..alkohol ti je sprostil zavore za zadovoljitev nagonskih potreb. Da si sama sebi še potrdila, da lahko kljub zakonu še dobiš potešitev drugje takoj, česar se ti zahoče.

Ti imaš samo nagonsko potrebo zadovoljevanja spolnih potreb in doživiš zmago, ko nekoga dobiš kot trofejo, ko se ti ga zahoče. Naslednji dan pa moralni maček. Ker imaš v ozadju nekoga

S počenim lonken se ne hodih po dodo – spam, da to tvoj moi čimprej pregleda.